Jakec pripoveduje

Rešilna bilka, snidenja in pošasten rop

2012-01-30T01:12:00.004+01:00

Pravkar (ob času objave bo to že pred nekaj dnevi) sem dobršen del popoldneva zapravil s skrbnim, natančnim in nadvse poglobljenim načrtovanjem svojih obveznosti in poteka naslednjega tedna. Kako je to načrtovanje izgledalo? Po prihodu s predavanj in po kosilu sem najprej odprl prazen dokument in se nato spravil v posteljo ter nekaj časa dremal. V polsnu mi je na pamet padlo cel kup zadev, ki bi morale vandrati na seznam, a sem jih dokaj hitro odslovil – kot da bom res vsakih pet minut vstajal!

Ko sem se končno spravil k temu, da sem začel stvari zapisovati, se jih je nazadnje nabralo okrog dvajset. Odločnost, da bom danes vsaj nekaj zadev opravil, je precej hitro izpuhtela, zato sem se še naprej predajal koncentriranemu brezdelju. Zbral sem sicer dovolj volje, da sem posteljo z drugega konca sobe privlekel pred pisalno mizo, kjer je zaslon, da sem si lahko v kolikor toliko udobnem položaju ogledal risani film Kako izuriti svojega zmaja. Na koncu mi je bilo žal, da sem se ga sploh lotil gledati. Zakaj mora biti vedno vse tako butasto klišejsko, da je človeku žal ure in pol BREZDELJA? Edina dobra stvar, ki se je izcimila iz tega podviga, je dejstvo, da lahko zdaj ta motni približek filma brez kakršnekoli slabe vesti izbrišem.

Izgubljam rdečo nit. V tem zapisu sem sprva hotel povzeti nekaj stvari, ki so se zgodile takrat decembra, a bodo očitno tudi tokrat morale nekoliko počakati.

Nekateri bojda trepetate ob moji negotovi usodi pri zbiranju točk in urejanju papirjev za izmenjavo, zato naj vas potolažim, da se na obzorju že kaže nekoliko lepše vreme. Glede švedščine je sicer položaj enak kot prej. Pisal sem profesorici, ki mi je prijazno odgovorila, da sama žal nima nič s prijavami in da sicer nima nič proti, če bom hodil na predavanja, ampak samo v primeru, da bom uradno prijavljen in da se bodo s tem strinjali v referatu (kjer pa so že večkrat podali v celofan zavite izjave, da nimam tam kaj početi). Švedščina za tujce torej definitivno odpade, tukajšnji Oddelek za švedščino bo pa z moje strani deležen precej glasnega obrekovanja, ko enkrat ne bom več na skandinavskih tleh.

Aja, lepo vreme. Potem ko sem v e-pismu švedski koordinatorici prestokal še in še, mi je odpisala, da je res malo bedno, kar se mi dogaja, a da ima žal zvezane roke, ker na Oddelku za švedščino nima jurisdikcije. Hkrati pa mi je povedala, da bi nemara lahko obiskoval kak predmet splošnega jezikoslovja in da se lahko pozanima, če imajo kaj prostih mest, če želim. Čeprav mi po pravici povedano ne diši, da bi se še enkrat (še enkrat? še STOTIČ!) učil o semantiki, besednih vrstah in podobnih zadevah, bi mi to vsekakor pomagalo splezati iz tistega enajsttočkovnega brezna, v katerega so me bili tako nacistično pahnili opati birokrati. Težava se torej počasi rešuje vsaj z vidika primanjkljaja točk.

Zdaj pa dovolite, da preklopim na nekoliko prijetnejše teme. Ne samo akademski, tudi družabni vidik novega semestra je včeraj debitiral s precej uspešno otvoritvijo nove sezone jezikovnih kavarn. Po enem mesecu sem se ponovno srečal s švedskimi tutorji (od katerih so bili nekateri prav prijetno presenečeni, da me vidijo, saj so mislili, da bom tako kot večina ostalih izmenjevancev po novem letu prebegnil nazaj domov) in z nekaj veteranskimi Erasmusovci, spoznal pa sem tudi nekaj novih ljudi. Večinoma Nemcev, jasno, ampak tudi nekaj sorodnih slovanskih duš. Zanimivo, kako vsi Čehi, Slovaki, Poljaki, Belorusi, Rusi itd. vedo, da Slovenija obstaja, in celo vedo, kje je. Nemci (razen redkih izjem) nimajo pojma! Na tej točki si lahko dovolim nekoliko pikro pripombo: če bi tudi med drugo svetovno vojno tako slabo poznali evropski zemljevid, bi se najbrž držali svojih švabskih gričev in bi bilo svet rušečih preglavic precej manj. Vsaj z nemške strani. Norcev je na svetu dovolj, da ni nobena priložnost za bedarije izgubljena.

In ko smo že pri norcih (kako mojstrsko sem izpeljal to koherenčno povezavo med odstavkoma!) in bedarijah, lahko omenim še en »zanimiv« dogodek iz preteklega tedna. Pred nekaj dnevi, saj že ne vem več kdaj (un dan wčiri w pitk!), sem proti večeru krenil v kuhinjo, da bi si pripravil večerjo. Odprem hladilnik in nenadoma me zaobjame tisti sitni občutek, da je nekaj narobe (de ni wse pa jusu!). Gledam in strmim, a nemara zaradi lakote ne dojamem, da nekaj manjka. Roka mi skoraj samodejno seže v enega od kotičkov na hladilniški polici ...

»Čak čak, ki je pa muj sir?!«

V šoku na hitro premečem naokrog ubogo, nič hudega slutečo zelenjavo in nekaj trepetajočih kozarcev z marmelado, črnimi olivami in pestom (da pojasnim to neljubo jezikovno dvoumje – šlo je za tri kozarce in vsak je vseboval drugo stvar – da ne bo šel kak nespameten bralec prežalec naokrog razlagat, da žrem testenine z marmelado, pestom in olivami).

Sira ni nikjer. Nejeverno strmim v hladilnik in napol pričakujem, da se bo oglasil in se mi plaho opravičil.

»Čak čak, unga jabowčnika tud ni weč!« ogorčeno dahnem, ko mi nazadnje kapne, da je s poličke zmanjkala tudi precej očitna pločevinka. (Ni pomagalo, da sem ob tem imel v ušesih slušalke in poslušal skrajno srhljivo glasbo – s tem bi tudi lahko že enkrat nehal, a je po drugi strani prav zabavno, da še izginotje pločevinke izpade kot začetek psihološke srhljivke.)

Hm, pravkar sem se zavedel, da bi bilo za ugled moje pameti in mojih kognitivnih sposobnosti bolje, če bi tole postopno dojemanje kritične situacije malo bolj cenzuriral. Ampak ne bom, ker je preveč sočno!

Ob vztrajnem dotoku adrenalina (raziskovanje hladilnika je očitno skrajno ekstremistično) se mi je um nekoliko zbistril, nakar sem opazil še eno manjkajočo stvar.

»MOJI SIRČKI!!!«

TAM TAM TAAAM! Kaplja čez rob. Jabolčnik in tisti kos sira bi še »mirno« požrl (sicer z zajetno prilogo bentenja), ampak moji SIRČKI! Dva paketa topljenih sirčkov, ki sem jih po praznikih prinesel iz Slovenije! Puf! Izginula. Gone. Spariti! Borta! Weg!

Očitno so iz Ljubljane pome že poslali satana. Le kdo drug bi storil kaj tako pošastnega?! In tedaj sem končno sprejel dejstvo, da je nekdo šaril po mojem hladilniku in nekaj stvari jadrno pobasal v (očitno precej velik) žep.

Kdo bi to storil?

Kot sem že omenil, je med kandidati tudi satan. V to sicer nekoliko dvomim, saj bi, ako bi račil stopiti v Göteborg, po vsej verjetnosti napravil precej bolj dramatičen prihod, pa tudi njegova terjatev ne bi bila tako nekrvava. Tako vsaj sklepam. Časi se spreminjajo in nemara je ta korenita »kriza«, o kateri je toliko govora, dosegla tudi devet krogov Pekla (Vergilove tarife za turistične oglede so gotovo skokovito narasle).

No, kljub temu menim, da satan ni bil. Kdo je torej storilec? Se še spomnite govoric, ki sem jih omenjal pred časom? O nekom, ki naj bi odtujeval živež iz kuhinj? O nekom, za katerega sem trdil, da ni povsem človeški?

PODGANJI TAT!!!

Kdo drug bi ukradel samo SIR (dobro, pustimo jabolčnik, očitno je bil tudi dehidriran) in pustil pri miru olive, pesto in marmelado? In vse ostalo, kar je še bilo v hladilniku?!

Čudaško, kajne? Pozor, postane še bolj nelogično.

Odprem zamrzovalnik, da bi pogledal, če so mi kaj sunili tudi od tam. Sicer takrat na srečo ni bilo praktično ničesar v njem, le zavojček nasekljanega peteršilja in en lososov file. Oba sta bila tam, nedotaknjena.

In kaj zagledam poleg njiju?

Sir.

In to ne svojega!

Čudak, kot sem, sem ob tem dejansko najprej pomislil, da gre gotovo za neke vrste anomalni pojav časovno-prostorske dislokacije in da je torej moj sir najbrž na nekakšen smrtnikom še nepojasnjen način pristal v kakem hladilniku v Švici. Ne obsojajte me! Kaj pa naj si človek misli, če ga nekdo okrade in očitno v zameno pusti NADOMESTILO!? In zakaj zaboga bi kdo dajal sir v zamrzovalnik?!

Preden sem zapustil kuhinjo, sem na hitro pokukal še v hladilnik svojega mozambiškega soseda. Če bi kradel on, sicer najbrž ne bi bil tako nespameten, da bi ukradeno robo premaknil dva metra proč v svoj hladilnik, ampak no, nikoli se ne ve.

Preteklo je torej nekaj dni in jaz sem lahko v miru preživel dobo žalovanja za izgubljenimi sirčki. In tedaj sem nekega večera spet stopil v kuhinjo, skoraj takoj za mano pa vstopi še mozambiški sosed, precej vidno slabe volje (in še nikoli ga nisem videl slabe volje). Pozdravim ga kot običajno, ga vprašam, kako je, in se ne zmenim za njegove rahlo odrezane odgovore. Nakar se pozanimam, če mu je slučajno kaj zmanjkalo iz hladilnika. Naštel mi je nekaj stvari, med katerimi je bil seveda SIR. Rekel sem, da očitno nekdo krade, saj je tudi meni nekaj stvari izginilo. Nisem prepričan, da mi je povsem verjel, saj se je zdelo, da bi zločina najraje obtožil mene. Celo omenil je, da je upal, da me bo srečal, da bi se »o tem lahko pogovorila«. Sklenila sva, da bova kuhinjo od zdaj naprej zaklepala.

In še to čudaštvo: ko sem zatem odprl hladilnik, sem v njem zagledal skrivnostni nadomestni sir. Mozambičan je tedaj povedal, da je njegov in da ga je takrat, ko je ugotovil, da mu nekaj stvari manjka, našel v zamrzovalniku. Hm, in potem ga je premaknil v MOJ hladilnik, ne v svojega? Kaj se tu dogaja?! Naj mi prosim nekdo pojasni, zakaj ta nadomestni sir ŠE VEDNO žalostno ždi v mojem hladilniku, če pa njegov lastnik, ki ga je očitno pogrešal, ve, da je tam?

Nič več mi ni jasno. Morda tudi zato, ker je ura že nekoliko pozna. Dovolite torej, da ta zapis, ki ga je v veliki meri zaznamoval sir, zaključim z modrimi besedami, sposojenimi od nesporne strokovnjakinje s tega področja. Točno to bom namreč izjavil tudi sam, če mi kdaj uspe zalotiti podganjega tatu pri reprizi pošastnega hudodelstva:

Novo učenje, birokracija vrača udarec in Jakčeva vrnitev

2012-01-23T21:42:00.005+01:00

Prav zanima me, koliko ljudi bo dojelo naslov tega vpisa. Oglasite se, da ne bom izpadel kot izolacionističen čudak. To se pogosto dogaja in počasi mi postaja že malo nerodno.

Da, spet sem tukaj. Očitno precej iz forme, saj mi ti začetni stavki povzročajo kar nekaj težav, a ima to po eni strani gotovo opraviti tudi z dejstvom, da se je v tem mesecu, odkar sem se nazadnje oglasil, nabralo toliko stvari, da sem še bolj odlašal. Nisem namreč vedel, kje naj začnem. Danes sem se po spletu okoliščin in po rahli zunanji spodbudi odločil, da led prebijem z zdaj na žalost že tradicionalnim zgražanjem nad birokracijo.

Začel se je nov semester. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Do neke mere sem se s to trditvijo vedno strinjal, ampak veste kaj, če je zgodovina res postala že tako silno neizvirna, da se ponovi na vsakih šest mesecev, je že skrajni čas, da je te bedne, na neumnost osredotočene civilizacije enkrat za vselej konec in gremo lepo znova od preprostih molekul naprej v nove zmage. Po možnosti v takšne, ki ne bodo vključevale papirnatih blodnjakov in osornih birokratov, naj jih vrag pocitra.

Kaj se je torej zgodilo, da sem tako grenkobno nastrojen proti stvarstvu in navijam za majevsko prerokbo v tekočem letu? Hm, pravzaprav je položaj ENAK kot pred petimi meseci. Idioti na fakulteti so me »pozabili« prijaviti na tečaj švedščine za tujce (oziroma, kot so se izrazili, »niso vedeli, da se želim prijaviti nanj«), zato sem spet izvisel. Tečaj je namreč zdaj že popolnoma zaseden. Situacija se morda po nekem čudežu še vedno lahko obrne, če bom vztrajno siten in bom bivakiral pred predavalnico, ki je bojda »do vrha polna« (to bomo videli ta teden, ko se bom poskušal narediti butastega in se infiltrirati tja, čeprav nisem prijavljen), vendar naj načeloma tudi ta semester ne bi hodil na švedščino.

Ah, kaj se pa tako jeziš, saj imaš še milijon ostalih stvari!

Kot prvo, zdi se mi naravnost absurdno, da bom tukaj skoraj celotno leto in kljub temu ne bom mogel hoditi na konkreten tečaj švedščine, kjer bi mi bilo dejansko treba kaj početi (tisti tečaj za Erasmusovce je bil tako neznosno lahek, da bi lahko izpit opravil že na začetku semestra). Očitno gre za neko izkrivljeno obliko tistega pregovora: »Kovačeva kobila je zmeraj bosa.« Če se hočeš učiti švedsko, ne hodi na Švedsko. Ali pa vsaj ne v Göteborg.

Kot drugo, kaj me briga, če imam milijon ostalih stvari. Sem sem prišel v glavnem zaradi švedščine, ne pa da se bom tu več naučil vsega ostalega. Po mojem načrtu bi morala švedščina v tem semestru zajemati polovico mojih obveznosti, in ker mi zdaj očitno ni usojena, bom moral polovico časa buljiti v zrak. Eller hur?! (Ali kaj?!)

Poleg tega imam še eno težavo. V enem semestru moram zbrati za 20 kreditnih točk obveznosti. S švedščino sem jih hotel pridobiti 11. Kako hudiča naj zdaj zakrpam to luknjo? Že tako moram skoraj za vsako točko prosjačiti po Filozofski fakulteti, kjer mi bodisi sitnarijo bodisi me ignorirajo (z nekaterimi svetlimi izjemami, za katere sem skrajno, ampak res skrajno hvaležen), zdaj naj jih pa kar iz zraka potegnem 11. Prav, zaradi mene, saj se lahko začnem učiti 11 novih jezikov, če je treba, ampak hm, tudi TUKAJ so mi Švedi prekrižali načrte, ko so v tem semestru ukinili poučevanje praktično vseh slovanskih jezikov, nizozemščine in še nekaterih drugih (bojda grozijo celo, da bodo ukinili italijanščino, mislim, pa taka Evropa).

Kaj bi se zgodilo, če mi ne bi uspelo zbrati dovolj točk? Vsekakor nič dobrega. Kot prvo, ne bi dobil Erasmusove štipendije. To me sicer ne briga tako zelo. Zaradi mene lahko iz tistih 1500 € v Ljubljani delajo origami. Problem je predvsem v tem, da na Švedskem ne morem ostati, če nimam dovolj obveznosti, ki bi jih tu opravljal. Kar je sicer logično, saj nisem prišel na dopust. In če zdaj konec januarja ali sredi februarja dobim kak nadvse prijazen poziv »Gnilograd vabi« iz središča birokratskega imperija, bo vse skupaj precej, ampak res precej ... besvärligt (nadležno).

Nekateri so mi rekli, da pretiravam in da se bo gotovo vse uredilo. Veste kaj, četudi se vse uredi, se mi ne zdi pravično. Glede prijave na tečaj sem pisal reci in piši 12. oktobra (!!!), ko še nisem niti VEDEL, ali bom lahko ostal tu tudi naslednji semester ali ne. In kaj so mi rekli takrat? Da se mi še ni treba prijavljati tako zgodaj, da naj se prijavim ob začetku novega semestra in da naj moja švedska koordinatorica samo pošlje potrdilo, da sta mi domača in tuja univerza odobrili izmenjavo.

Jaz jim seveda nisem zaupal, zato sem šel že oktobra sitnarit ljubljanskim opatom birokratom, če lahko izmenjavo podaljšam. »Počakaj do decembra,« so rekli. Prav. Prvega decembra dobim obvestilo, naj do 30. decembra zberem vso dokumentacijo in vse podpise (tako švedske kot slovenske). Kako, hudiča? Naj se oblečem v Božička in grem po podpise skozi dimnik? Takoj sem pisal profesorjem glede predmetov, ki naj bi mi jih v Ljubljani priznali, a od nekaterih še do danes nisem dobil odgovora. Profesionalnost pa taka.

Smrtonosna mešanica ljubljanskega zavlačevanja in göteborg... göteborške? ... göteborgjske? BAH! In pozabljivosti Univerze v Göteborgu (pravzaprav v Göteborgju, ampak tega ne bom pisal, dnevnik je moj, ne Toporišičev) me je torej stala res idealnega semestra, ki sem ga skrbno načrtoval že pred enim letom. Ne bom sicer rekel, da je popolnoma uničen, čeprav me je to s pomanjkanjem švedščine resnično prizadelo. Občutek je prav tak, kot bi mi nekdo rekel, naj se spokam iz države nazaj na Slovaško, in me poleg vsega še sladostrastno brcnil v kak občutljivejši del telesa.

Po naravi nisem optimist, ampak zdaj lahko rečem, da kljub vsej tej polomiji spletkarim dalje. Ker nisem kak butast, klišejski zlikovec iz še butastejšega in še klišejskejšega sholivudiziranega filma, svojega (kar se tiče zakonitosti, rahlo mejnega) načrta ne bom razkril tu, kjer moje besede bere kdo ve kateri čudak.

Sam prmajdun ej, pa če mi pušleje samga satana sam gor, deb me nazaj zwliku, jest na mislem pred junijem prit w Lublana!

Loh griste na sadnije prašet!

Da pa ne bom zaključil s satanom in krvavimi prisegami, lahko povem, da se je semester zaenkrat začel precej bolj prijazno od prejšnjega. Prvo predavanje iz italijanščine je bilo za švedske razmere precej bolj socialno. Spoznal sem francoskega Erasmusovca in Šveda, ki ni čisto pravi Šved, saj je do svojega 11. leta živel v Južnoafriški republiki. Ker po koncu predavanja nisem imel pametnejšega dela (lahko bi se sicer malo učil španščino za jutri, ampak eh), sem ju pospremil v študentsko knjigarno, kjer se tu kupuje učbenike itd.

In kaj se je zgodilo tam? Brskam po knjigah, nakar prispe v knjigarno še skupinica deklet, s katerimi na predavanju nisem imel stika.

Razkropijo se med policami, ena pa stopi do mene: »Ciao! Tu sei sloveno, vero?« (Zdravo! Ti si Slovenec, kajne?)
»Ja, men du kan också prata svenska med mig om du vill.« (Da, a lahko z mano govoriš švedsko, če hočeš.)
In nato se zasmeje in reče: »Pa može i po naše.«

Nekaj trenutkov sem samo stal odprtih ust, nato pa je povedala, da prihaja iz Črne gore in da živi tu že od svojega tretjega leta. Nakar sva se zapletla v pogovor in sem jo pospremil do postaje, kjer je počakala na tramvaj.

Moram reči, da mi je to res popestrilo vsaj dan, če ne kar celega tedna! Pravzaprav sem že od samega začetka pričakoval, da bom tu srečal koga iz bivše Jugoslavije, a se to do zdaj ni zgodilo. Resnično prijetno presenečenje. In po toliko ljudeh, ki so trdili, da se slovenščine ne da razumeti, je tole dekle ta mit povsem razblinilo. V celotnem pogovoru sem mogoče moral dve besedi pojasniti po švedsko, vse ostalo pa sva povedala »po naše«.

Kot lingvističnemu fanatiku mi medsebojna razumljivost jezikov prinaša izjemno veselje, ampak o tem kaj več drugič, ko bom skušal nadoknaditi decembrsko in januarsko praznino na tem dnevniku.

Če pa da takat kešnga papirjewca zmajnka, nism jest neč kriw.

Hehehe.

Post scriptum: Aja, da ne bo zapis čisto brez slik – tu je nekaj fotografij snežnega meteža, ki smo ga bili deležni v soboto.

Sneg, sveta Lucija in tisoč božičnih luči

2011-12-13T22:49:00.008+01:00

Ik ben een God in 't diepst van mijn gedachten,
En zit in 't binnenst van mijn ziel ten troon
Over mij zelf en 't al, naar rijksgeboôn
Van eigen strijd en zege, uit eigen krachten.
(Willem Kloos)

Pravkar (no, pred dvema urama) sem prišel z izpita iz nizozemske književnosti. Žal sem se zaradi številnih obveznosti (tudi neakademskih) najbolj intenzivno učil šele danes. Se je torej mogoče naučiti 1500-leten pregled nizozemske in flamske književnosti v enem samem dnevu?

Da!

Če temu seveda posvetiš vso pozornost in vsak trenutek dneva. Nazadnje mi je pred izpitom nekaj časa še celo ostalo: do odhoda na fakulteto mi je manjkalo še dvajset minut, in ker sem bil ravno udobno navajen nizozemščine in nizozemske izgovorjave (pogosto se učim na glas, s čimer marsikoga spravljam ob živce – moj mlajši brat to še najbolje ve), sem se odločil zrecitirati najprej nizozemsko himno (Het Wilhelmus), nato pa še sonet Willema Kloosa, katerega odlomek ste nedvomno preskočili na začetku. Ik ben een God in 't diepst van mijn gedachten – jaz sem Bog v globini svojih misli. V nizozemščini se sliši malo bolj samozavestno, pa še pesem mi je všeč, zato sem se še enkrat lotil branja:

»Ik ben een God in 't diepst van mijn gedachten ...«

Nakar sem s kotičkom očesa ošinil uro in planil s stola ter spontano zimproviziral:

»... EN IK MOET GAAN!« (IN MORAM ITI!)

Dovolj nizozemščine. V ta zapis je sprva nisem imel namena vključiti, a sem danes preprosto preveč nizozemski, da bi jo kar tako odpisal.

Lahko pa se preselimo na včerajšnji dan, 13. december. Za tiste, ki (še, hehe) niste poskandinavljeni, moram pojasniti, da je na severu to velik praznik. Kot veste, so dnevi pozimi tu precej kratki. Trenutno je v Göteborgu dan približno med 9:00 in 15:00 uro, kar je za Švedsko še kar radodarno. Severneje je dan še krajši in proti Laponski se začne polarna noč. Ljudje so tu torej precej bolj veseli svetlobe in daljšanja dneva kot pri nas v skorajšnjem Sredozemlju, zato 13. decembra praznujejo prihod svete Lucije (tukaj ji pravijo Sankta Lucia oziroma kar Lucia), svetnice, ki prinaša svetlobo, daljšanje dneva in – pecivo s kavo.

Kako se praznuje lucijo?

Praznovanja pogosto organizirajo v cerkvah, v različnih ustanovah (npr. na univerzi ali na posameznih fakultetah) in društvih. Glavni »obred«, če mu lahko tako rečemo, sestoji iz procesije (tu ji pravijo luciatåg) v belo oblečenih fantov, deklet in nekoga, ki predstavlja sveto Lucijo. Ponavadi je to dekle, bojda pa je lahko v tej vlogi tudi moški, ki kljub svojemu spolu še vedno predstavlja Lucijo, ne pa, hm, Lucijana ali, HM, Luciferja. Ravno vzadnjič sem eno Švedinjo vprašal, ali imajo dejansko lahko tudi moške Lucije ali je to zgolj klavzula iz politične korektnosti. »Varför frågar du, är du sugen?« se je zasmejala. (Zakaj sprašuješ, a te mika?) Ne, nič kaj me ne mika. Potem mi je povedala, da je bil v srednji šoli Lucija njen dolgolasi sošolec. Kljub temu me nič kaj ne mika.

Ko procesija vstopi v cerkev (oziroma v praznovalni prostor), fantje in dekleta pojejo Sankto Lucio:

V tem primeru so sicer zgolj dekleta. Pobrskajte po Youtubeu, če hočete fante. (Čuden stavek.)

Potem zapojejo še nekaj tipičnih švedskih božičnih pesmi (Lusse lelle, Nu tändas tusen juleljus, Tomtegubbar, Staffansvisa, Så mörkt är natten i midvintertid itd.). Lucija stoji pred zborom, na glavi pa nosi krono s svečami. Ko odpojejo pesmice, procesija spet odide, pri čemer še enkrat zapojejo Sankto Lucio.

In potem se načeloma gre v nek drug prostor, kjer se žre pepparkakor (piškote z ingverjem, cimetom in mletimi nagljevimi žbicami) in lussekatter (»lucijine mucke«, preprosto pecivo z malo žafrana za barvo) ter pije kavo ali glögg (neke vrste sladkano kuhano vino z mandlji in rozinami).

Pepparkakor

Lussekatter

Glögg

Do zdaj sem lucijo vsako leto (od leta 2009) praznoval s kolegi švedoslovci v avli Filozofske fakultete, letos pa sem se z nemškim prijateljem in nizozemsko kolegico dogovoril, da gremo praznovanje gledat v cerkev ob osmih zjutraj (kar pomeni, da smo morali vstati že ob 6.30, in to je bil zame precejšen napor, saj sem prej že kak teden hodil spat ob treh ali štirih zjutraj - zdaj jih bom pošteno slišal od mojih non). Moram reči, da je bila procesija pričakovano bolj čarobna tu na Švedskem. Proslava je bila tempirana tako, da je Lucija s spremljevalci vstopila v cerkev točno takrat, ko se je zunaj začelo konkretno daniti, in po duhovnikovi pridigi o luči, ki preganja temo (in v švedščini to vsaj meni zveni še toliko bolj dramatično!), se je svetničin prihod zdel kot kak prizor iz Gospodarja prstanov.

Res, čudovit običaj. Če bo kdo od vas kdaj 13. decembra na Švedskem, naj si obvezno ogleda lucijo. Sicer pa lahko pridete tudi na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, tam tudi praznujemo po amatersko.

Še nekaj slik, da boste videli, da ne lažem:

Cerkev

Lucija vstopi v cerkev

Lucijin zbor

Sveta Lucija

Lucija odhaja

Zvečer so nam švedski tutorji organizirali še poslednjo jezikovno kavarno v tem semestru in za nameček dodali še svoje praznovanje lucije:

Slika je slaba, ker je bilo rahlo pretemno. No, vsaj Lucijina krona je kolikor toliko razločna.

Lucija na kvadrat, torej!

Ko smo že pri božičnih zadevah, v zadnjih dveh tednih smo tudi tu končno dobili nekaj snega. Žal je vsakič skopnel že po par urah, a mi ga je na srečo uspelo ujeti v objektiv:

Sneg ponoči (ali podnevi, saj ne vem več, tako ali tako je vse isto)

Sneg zjutraj oziroma dopoldne

Vsa ta tema in »mraz« (no ja, še vedno ni pod ničlo, tisti sneg je pa očitno prineslo iz notranjosti) dajeta prav poseben pečat predbožičnemu času tu na Švedskem. Sploh po prihodu svete Lucije ima človek občutek, da se vse pripravlja na veliki finale, ko se bo končno spet začelo prikazovati sonce (mimogrede, sonca zaradi običajne oblačnosti že lep čas nisem videl). Čisto drugače kot pri nas, že če samo pogledaš naokrog. Švedi tako močno pričakujejo svetlobo, da imajo skoraj po vseh oknih lučke oziroma neke vrste »svečnike«, ki jim pravijo julstakar (božični svečniki). Pravzaprav šele zdaj dobro razumem besedilo ene od prej omenjenih božičnih pesmi, Nu tändas tusen juleljus (Zdaj se prižiga tisoč božičnih luči). Že samo v moji bližnji okolici jih je gotovo tisoč, v celotnem mestu pa najbrž malo manj kot prebivalcev.

Svečniki v hiši nasproti mojega doma

Julstake

In ne samo lučke, tudi diši povsod! Vsi pečejo. V soboto smo pri švedskih tutorkah tudi sami nekaj spekli:

Pepparkakshus! Oziroma »hišica iz poprovih piškotov«, če uporabim kalk. Testo je sicer nekoč res vsebovalo poper, danes pa ne več. Enako kot pri piškotih z ingverjem itd.

Iz ostanka testa smo naredili še nekaj piškotov:

(Ignorirajte srhljive piškote v obliki »ljudi«. Ne vem, zakaj hudiča smo šli lepit tiste bonbone na njihove ksihte.)

Gotovo se sprašujete, kaj pomeni julsjuk oziroma sjuk jul? In zakaj ter čemú smo spekli prav te črke?

Nemška sotrpinka je izrezala jul, kar pomeni božič. Jaz sem izrezal J, S, K in U – torej svojo začetnico in začetnice svojih treh sopekaric. Po golem naključju smo torej sestavili besedo julsjuk, ki pomeni »božično bolan«, v smislu bolan od prevelike količine božiča, hahaha.

Na srečo smo zadrego lahko rešili: sjuk jul pomeni »bolan božič«, torej božič, ki je tako dober, da je že prav bolno.

To je vsekakor dobra in tudi dobrodošla napoved. Naslednji teden namreč že letim nazaj v Slovenijo (rajznfibr že spet udarja, a na srečo ni tako travmatičen kot avgusta). Po eni strani mi je sicer žal, da ne bom doživel švedskega božiča, a se tolažim s tem, da bom praznike v Sloveniji preživel ob prenažiranju in pripovedovanju skandinavskih zgodbic radovednim družinskim članom, znanja željnim prijateljem in firbčnim sosedom (»Dej pawej kwa pa šwedsku!«). Naj mimogrede opravim še administrativno formalnost: kdor želi uzreti moje poskandinavljeno obličje, naj me čimprej rezervira! Moj urnik se namreč vztrajno polni.

Za danes bodi dovolj. Tole sicer objavljam dva dni po 13. decembru, a kljub temu: Glad lucia! (Veselo lucijo!) Sjuk lucia raje ne bom rekel.

Masovna migracija, prizidek in deseti jezik

2011-12-08T03:11:00.003+01:00

December. In to ne samo pred vrati, že zdavnaj je skoraj brez opozorila vdrl v mojo nič hudega slutečo sobo in se ni ustavil niti toliko, da bi zajel sapo, kar teče naprej in naprej, gibon ušivi. To res ni za nikamor, koledar nima prav nobene discipline več. Naslednjih štirinajst dni bom zelo zaposlen z izpiti, zato o času najbrž ne bom mogel niti razmišljati, kar pa pravzaprav pomeni, da bom dva tedna praktično preskočil.

Po pravici povedano sem nekoliko žalosten. Ne razumite me napak, vsekakor se veselim praznikov in dejstva, da bom po štirih mesecih spet videl domače in prijatelje, ampak to žal pomeni, da se bom po novem letu vrnil v bolj ali manj »prazen« Göteborg. Bolj ali manj vsi Erasmusovi vagabundi bodo zapustili švedska tla in se vrnili v svoje dežele, jaz pa sem med resnično redkimi, ki bodo ostali do junija.

Ravno včeraj (ob času objave bo to najbrž že kak teden nazaj) smo razpravljali o tej dilemi. Z nizozemsko kolegico sva bila povabljena na večerjo k nemškemu prijatelju, oziroma bolje rečeno, dogovorili smo se, da bomo skupaj pripravili večerjo. Nekoliko pozneje se nam je pridružil še en sosed (prav tako iz Nemčije, kakopak), ki ga prej nisem poznal, in ko sem ga vprašal, kako se mu zdi tu na izmenjavi, je precej potrto odvrnil, da postaja malo žalosten, ker bo izmenjave kmalu konec, in ne samo zato, ker bo odšel sam, temveč tudi zato, ker odhajajo drugi.

In takrat sem se šele zavedel, da to zadeva tudi mene. Vedno sem vedel, da bom tu ostal dlje kot drugi (razen v primeru, da bi ljubljanski birokrati potegnili za verigo in me tako povlekli nazaj v Gnilograd), a nisem nikoli pretirano razmišljal o tem, da bom januarja ostal brez stikov (in da se bom z nekaterimi prijatelji zadnjič videl pred prazniki). Lahko sem sicer hvaležen, da živim v dobi interneta in povezanost s prijatelji iz tujine ne potrebuje več toliko truda kot včasih, vendar imam občutek, da bo januarja vzdušje tu v Göteborgu precej nenavadno. Najbrž bo podobno sitno, kot če igraš računalniško igrico in zmanjka elektrike, ti si pa nazadnje shranil pred dvema urama. No ja, če dobro pomislim, ni tako kritično. V takem primeru ponavadi vse skupaj pustim, grem spat in počakam, da me frustracija mine. Nikjer ne piše, da ta strategija tokrat ne bo delovala.

Dovolj stokanja, zdaj me čaka še kar nekaj dela. Danes (kronološka opomba: od pisanja prejšnjega odstavka je minilo okrog pet dni) sem odpisal prvi izpit drugega izpitnega obdobja v tem semestru. Marsikatera slovenska duša je bila presenečena, ko sem omenil, da me pred prazniki čaka še devet izpitov. Tu na severu se ne šalimo! Tu nimajo (najmanj) treh rokov, razvlečenih čez celo študijsko leto, temveč zgolj dva v razmiku treh do štirih tednov, in če ti spodleti, se lahko obrišeš pod nosom. Ta neizmeren tempo je sicer naporen, a mi je po drugi strani prav všeč, da sem stalno na trnih in si lenobe ne morem privoščiti tako pogosto kot doma, ko sem – roko na srce – kar nekajkrat čakal do zadnjega trenutka, preden sem začel z učenjem nepravilnih glagolov in/ali idiomatskih izrazov.

Aja, pozabil sem povedati, kaj sem pravzaprav odpisal. Švedščino. Zelo enostavno. Upam, da bodo tudi ostale obveznosti tako neutrudljive, čeprav iskreno dvomim. Sploh pri nizozemščini rahlo pretiravajo. Po treh mesecih učenja (šel sem namreč na »začetni« tečaj, čeprav sem se nizozemsko prej učil že eno leto) moramo za domače branje prebrati že za 500 strani nizozemskih knjig, in to v enem mesecu. Trenutno sem se poglobil v knjigo z naslovom Het Achterhuis (po naše »prizidek«). Nikar je ne zamenjujte z Het Stoplichtom, zakaj gre za povsem drugo zadevo, ki je vam slovenskim dušam (če še niste uspeli opaziti, postajam poskandinavljeno pokroviteljski) bolje znana pod imenom Dnevnik Ane Frank (po nizozemsko Het Dagboek van Anne Frank).

Morda je kdo na tej točki nekoliko presenečen – Ana Frank oziroma Anne Frank se je resda rodila v Nemčiji, vendar je večino življenja preživela na Nizozemskem, zato je tudi svoje dnevniške zapise pisala v nizozemščini. V svojih osnovnošolskih letih njenega dnevnika nisem prebral, a sem vedno imel v načrtu, da se ga lotim. Očitno mi je bil res usojen in je zgolj čakal na to, da se naučim nizozemsko.

Ko smo že pri nizozemščini, nedavno sem od profesorice končno dobil popravljene naloge, ki smo jih morali oddati pred izpitom iz nizozemske in flamske zgodovine in kulture. Bil sem prijetno presenečen!

Napak ni bilo veliko, tiste, ki sem jih napravil, pa so vse izhajale iz čudaškega, nezemeljskega besednega reda, ki ga najbrž še nekaj let ne bom dobro razumel. Samo kot ilustrativen primer, ker rad solim pamet (in kot sem že rekel, postajam poskandinavljeno pokroviteljski):

Nizkodeželanščina: Ik denk dat mijn vriend, die niet weet waar het boek over gaat omdat hij het niet gelezen heeft, niet van plan is te komen naar de les. (Ta stavek ob odprti slovnici prebiram že petnajst minut, pa še vedno nisem prepričan, da je besedni red pravilen!)

Grobi prevod: Jaz mislim, da moj prijatelj, ki ne ve, čem knjiga o govori, ker on je ne prebral je, ne od načrta je priti na predavanje.

Klena slovenščina: Mislim, da moj prijatelj, ki ne ve, o čem govori knjiga, ker je ni prebral, ne namerava priti na predavanje.

Mar ni naravnost usekano?! Kadar človek piše, še ni take krize (prej nasprotno, nasmejiš se do solz), ko pa skušaš skupaj spraviti kak stavek v govorjeni obliki, se lahko samo sesedeš na tla in čakaš lepših časov.

Kaj naj še povem, hm. Lotil sem se še enega »projekta«, če mu lahko tako rečem. Naslednji semester bom hodil na tečaj španščine, če bo vse po sreči. Žal na fakulteti tu v Göteborgu nimajo začetnega tečaja, zato si moram uvodno slovnico pogledati sam. K sreči je moje pasivno znanje španščine presenetljivo dobro (in če pomislim, kako so se mi nekateri krohotali, ker sem gledal Esmeraldo!), tudi zaradi italijanščine.

Če štejemo idrijščino (in jaz jo vsekakor štejem!), bo španščina moj deseti jezik! Preboj v desetice bo vsekakor treba proslaviti, ampak o tem kdaj drugič. Nemara med prazniki, ko se zopet snidemo na tleh karantanskih.

Do takrat pa tot de volgende keer oziroma po novem hasta luego!

Podganji tat, župa s kniidlni in druga birokratska vojna

2011-11-30T03:21:00.003+01:00

Ura je 1:13 in jaz se lotevam tega zapisa, še sam ne vem zakaj. Nostalgično poslušam srhljivo glasbo iz neke stare igrice, kjer izganjaš coprnice in hudiče (zdaj moram samo še ugotoviti, zakaj sem se s tem v tem trenutku poistovetil) in počutim se kot protagonist v psihološko precej uničujoči grozljivki.

Samo trenutek.

Moja (pre)domišljija je spet na delu, zato sem skočil do vrat sobe in se prepričal, da so zaklenjena. Vzadnjič sem namreč na obisku pri Nizozemki izvedel nekaj rahlo ...

Kako je že v slovenščini? Inquietante po laško, störande po švedsko, storend po nizozemsko ... Ah, k vragu s stilistiko, bom pa uporabil grobo parafrazo! Izvedel sem nekaj, kar človeku zaradi svoje srhljivo nekonvencionalne nenavadnosti po dolgem razmišljanju utegne načeti živce.

Kaj torej? Izvedel sem, da sem se motil glede vstopa v blok – vsak, ki živi v tem študentskem naselju, lahko vstopi v katerikoli blok, če ima čip za odpiranje vrat. Mislil sem, da so čipi nastavljeni na vsako stavbo posebej. To bi bilo sicer res nekoliko nepraktično, če bi hotel obiskovati prijatelje v drugih blokih (čeprav je do zdaj to funkcioniralo povsem normalno s pomočjo telefona), vendar je po drugi strani smiselno. Na tak način lahko kdorkoli kadarkoli vstopi in zakrivi kaj zakonu manj prijaznega. Ne spomnim se, ali sem to že omenjal (in trenutno se mi ne ljubi brskati po prejšnjih objavah), ampak pred časom so po naselju šepetaje krožile govorice o nekem podlem podganjem tatu, ki se je plazil v kuhinje in kradel hrano. (Zakaj podganjem? Ne vem, zdi se mi mnogo zanimivejše, če si ga predstavljam s podganjo glavo. Tako ali tako nihče ne more dokazati, da je nima.) Kar nekaj histeričnih, za ostanke pic prikrajšanih in brez sojinega mleka komaj preživelih deklet je krenilo na Götaplatsen (bližnji trg oz. plac pa idrsku, a ni fajn?) podžigat množice in postavljat vislice, da bi se pogoltnega glodalca odkrilo in usmrtilo, a se je žal izmuznil. Tako je pač v mestu s kanali.

Karikiram, jasno, vendar so nekatere punce res precej vehementno izražale svojo jezo, ker so zjutraj ostale brez zajtrka. Tudi jaz bi bil siten, če bi mi kdo ukradel, ne vem, šampinjone ali lososa. Vsekakor imam zdaj precej neprijeten občutek. Če bi se råttjuven (po naše podganji tat, približna izgovorjava rottśüven, bodite pozorni na mehki ś!) odločil udariti pri nas, bi lahko v trenutku izpraznil cel hladilnik, saj je kuhinja tik poleg vhodnih vrat. Nemara bi bilo smiselno v hladilnik strateško namestiti nekaj, khm, ustrezno začinjenih vab.

Dovolj o kriminalcih. V Sloveniji ste jih gotovo že do grla siti, zdaj ko se bližajo volitve ... (PAF! To je bil zvok apolitične klofute iz Skandinavije. Naj vam gre v slast!) Göteborg je zadnjih nekaj dni zajela nekam sitna dežna fronta. V mojih koncih bi rekli, »de ni ne teč ne meš«. Nekaj minut dežuje (oziroma prej nadležno curlja), nato poneha, pa spet. V nedeljo smo prvič od konca septembra imeli nekoliko silnejši naliv z močnim vetrom. V središču mesta sicer piha manj kot na obrobju, vendar sem bil žal ravno pred začetkom neurja namenjen k avstrijskima kolegoma (oziroma h kolegu in kolegici, da ne bom spet seksist), ki živita na bolj perifernem, že na zelenje meječem (oprostite nekonvencionalnemu deležniku) področju. Spoznal sem ju na tečaju švedščine, o tem sem bojda že pravil. Župa s kniidlni itd. V glavnem, dogovorili smo se, da bomo igrali Mansions of Madness, precej zapleteno namizno igro, ki je prej nisem poznal in katere pravil niti slučajno ne mislim pojasnjevati tu. Zadeva ima toliko figuric, igralnih podlag, žetončkov in kart, da je nikakor ne moreš normalno igrati brez vsaj 1,5 kvadratnega metra proste površine.

Ko smo končali z igranjem, sta me prijazno povabila, naj ostanem še na večerji. Pripravila sta namreč – kaj drugega kot župa s kniidlni! Po okusu so bili sicer malo drugačni kot naši, ampak na splošno zelo podobni. Kniidlni, namreč.

Na mojo željo sta zavrtela še malo alpske glasbe (celo z nekaj jodlanja!), zaradi česar se mi je skoraj milo storilo. Če bi bila ura še poldne, bi pa samo vstal in šel naravnost na letališče. Spustili smo se v debato o Avstriji in Sloveniji in moram reči, da sem bil prijetno presenečen nad tem, kako smo si s svojimi alpskimi sosedi podobni. Še en razlog več, da se naučim nemško in malo večkrat skočim pogledat na drugo stran Karavank. Pa še vsi nemško govoreči prijatelji me pri tej odločitvi podpirajo in se jim zdi strašno smešno, ko zrecitiram kak šrauf, nahkasl, cajt, šraufštuk, razjnfibr, sfrnihtat, plac, ksiht, lajdat itd. Avstrijski kolega je hudomušno pripomnil, da očitno že znam nemško in da moram samo še izpiliti nekaj podrobnosti, nakar mi je pomolil pred nos neko knjigo v nemščini in rekel, naj za hec kaj preberem na glas. Moji švabsko usmerjeni sošolci v Sloveniji so že imeli priložnost slišati mojo prizadeto nemščino s pol švedskim in pol nizozemskim naglasom. Tukajšnji odziv ni bil nič manj krohota poln, ampak lepo prosim! Če že v slovenščini nikoli ne rečem G (nego GH), kako naj potem to storim v nemščini, kjer mi nizozemski refleks vleče na HHH.

Na tej točki sem nehal s pisanjem in šel spat, ker je bila ura že pozna, tako da je naslednji del besedila neke vrste addendum. Vmes je minil en dan in pol noči. Da, pol! Iz neznanega razloga nisem mogel spati in sem se najprej dve uri premetaval po postelji, nakar sem se ob 5.45 odločil vstati in izkoristiti ukradeni čas za kaj pametnejšega (npr. za pisanje te bedarije).

Čez dan sem končno dobil sporočilo iz ljubljanske Mednarodne pisarne, kako lahko začnem s podaljšavo izmenjave. Rok za oddajo dokumentov je 30. december, kar je pravzaprav precej sitno, saj imam samo tri tedne, da se dogovorim za predmetnik v letnem semestru, zberem vse podpise in papirje odpošljem birokratski gospodi na Kranjskem. Nemudoma sem se lotil urejanja in zapravil tri ure in pol (!!!) s pregledovanjem predmetov in pisanjem e-pisem domači koordinatorici, švedski koordinatorici in presenetljivo širokemu diapazonu profesorjev. Od nekaterih sem že dobil odgovor in kljub svoji običajni politiki nehvaljenja štiriindvajseturnega temporalnega cikla pred spustom obrisa centralne galaktične zvezde za okcidentalni horizont moram reči, da sem prijetno presenečen nad dejstvom, da zaenkrat vse poteka skrajno gladko! V primerjavi s prejšnjo vojno s papirji se mi tokrat očitno obeta pravo čustveno, da ne rečem duhovno razodetje. Res je krasno, če veš, da te nekdo podpira in se ti z njim ni treba preko e-pošte špikati zaradi nekih obrazcev in meglenih pravil. Če recimo parafraziram, kar mi je odpisala švedska koordinatorica: »Seveda, sploh ni problema, ti samo povej, kaj moram storiti, in bom vse uredila.« Lahko si predstavljate, da sem ob teh besedah postal naravnost katatoničen, saj sem pričakoval bolj nekaj v slogu naslednjega: »Seveda, sploh ni problema, ti samo izpolni obrazec 4-C, ki ga NI na naši spletni strani, in ga jutri MED NEPRAVILNO OBJAVLJENIMI URADNIMI URAMI prinesi v mednarodno pisarno, ki bo ZAPRTA TUDI MED DEJANSKIMI URADNIMI URAMI.«

Saj ne vem, komu naj se zahvalim za ta zaenkrat ugodni razplet dogodkov. Zapisal bom en splošen »hvala« in nemara bo po nekih kozmičnih poteh dosegel tiste, ki si ga zaslužijo.

Zdaj bo počasi dovolj čečkanja. Ura je 7:30 in zunaj je še vedno popolna tema, kar se mi zdi skrajno zanimivo, saj se ni od petih popoldne prav nič spremenilo. Po internetnih podatkih sodeč lahko zarjo pričakujem čez enajst minut. Mislim, da bo mnogo bolj čudaško maja in junija, ko bo dan dolg skoraj dvajset ur. Če se spomnim majskega Stockholma lani, je bil občutek res nenavaden, skoraj kot da čas stoji.

In že se dani. Do naslednjič.

Intervju, prekointernetna pregrešitev in limonov kolač

2011-11-28T13:16:00.003+01:00

V veliko veselje in še večjo čast mi je, da širnemu svetu sporočim, da se je moja lenoba očitno do nadaljnje priložnosti prestavila na nek drug kraj, kjer me ne bo motila. Zna biti, da sem jo v petek pustil na drugem koncu Göteborga (nikakor nalašč, jasno). Tja sem se odpravil, ker me je kontaktirala francoska študentka, ki sem jo bežno spoznal že prvi mesec, ko sem bil tu. Piše namreč za študentski časopis, h kateremu sem se hotel prisliniti tudi sam, pa bodisi nisem mogel na njihove sestanke, ker sem imel predavanja, bodisi sem bil bolan zaradi ždenja v bližini bakterijskih inkubatorjev na dveh nogah. Skratka, potrebovala je ljudi z različnih koncev sveta, da bi ji povedali kaj o božičnih šegah iz svoje države in po možnosti dodali še kak recept. Govorila sva okrog tričetrt ure, na koncu pa sem ji pojasnil še recept za potico. Dodati moram še to, da si je zapisala cel kup slovenskih izrazov in se prepričala, da jih izgovarja kolikor toliko pravilno. Pohvaliti moram tudi njeno angleščino. Nemara se spomnite, da sem se že pritoževal nad Francozi in njihovim čudaškim naglasom, tale punca pa je zelo normalna. In poleg tega je ena od redkih evropskih ljudi, ki bodo tu ostali tudi v drugem semestru.

Po »intervjuju«, če mu lahko tako rečemo, sva krenila v isto smer. Sproti sva se na njeno željo ustavila v eni od trgovin iz druge roke, ki jih je tu v Göteborgu kar lepo število. Francozinja je brskala za božičnimi okraski, jaz pa sem pregledoval številne skoraj nerabljene knjige, ki stanejo samo 15 kron (1,67 €). Žal nihče od naju ni imel veliko časa, saj sva bila oba dogovorjena vsak na svojem koncu.

Ob šestih popoldne sem se z Nizozemko in Nemcem dobil na večerji v eni od restavracij na Linnégatan (Linnéjeva ulica). Ob petkih popoldne imajo tu v Göteborgu namreč tradicijo tako imenovanih »after work« bifejev, kjer »kupiš« krožnik in pribor in si nato naložiš toliko hrane, kolikor hočeš, vse skupaj pa stane okrog 70 kron (7,80 €), kar je v primerjavi z ostalimi cenami v restavracijah (od 15 € naprej) precej poceni. Še vedno je sicer precej dražje, kot če si kuhaš sam, a je že zaradi družbe dobro vsake toliko pustiti lastno kuhinjo in hrano poiskati v kakem bolj oddaljenem smetnjaku.

Po zmerno obilni večerji v precej natrpani restavraciji sem šel domov in se sproti ustavil v trgovini, da bi nabavil tolažilno hrano, tokrat brez posebej tolažilnega namena. S svojo dolgoletno slovensko cimro sva se namreč dogovorila za skupno prekointernetno večerno pregrešitev. Kot vedno se je tudi tokrat izkazalo, da sem si jaz ta prekršek predstavljal mnogo bolj velikopotezno. Medtem ko je ona zobala nič kaj številne čokoladne bonbone, sem jaz nabavil pol kile piškotov, kokosove poljubčke v vrečki (tu na Švedskem lahko sladkarije v vsaki trgovini kupuješ na kilogram), čokoladne kroglice in pšenične puhke s čokolado (v prejšnjih zapisih so bili znani pod psevdonimom 'napihnjena pšenica', tokrat pa sem jih prekrstil v precej bolj poetične puhke). Vsekakor še nisem pojedel vsega [poznejši popravek: ob času objave je vse že zdavnaj šlo na prafaktorje], lahko pa mirno trdim, da se mi telesna masa (teža je sila!) v nobenem primeru ne bo niti zmanjšala niti povečala. Poleg las, kot slišim, je to še ena od stvari, ki mi jih ženske zavidajo.

Kokosovi poljubčki

V soboto sva z Nizozemko spet pekla, tokrat limonov kolač s čokolado. Žal nama je za preliv zmanjkalo masla, zato čokolada ni bila lepo enakomerno razporejena, pa še biskvit se je ne enem delu malo nadrobil (ampak ne po moji krivdi, hihihi). Pecivo je bilo kljub temu zelo okusno. Uzrite in strmite:

Ob treh popoldne (ko je bil kolač že končan, jasno) se nama je pridružil še nemški prijatelj, nakar smo nekaj uric preživeli ob čaju in sproščenem pogovoru o vsem mogočem (med drugim tudi o žlikrofih!).

Mislim, da bom v prihodnje en zapis posvetil samo svojim kuharskim podvigom. Spomnim se, da mi je sošolka nekoč, ko sem ji razlagal nek recept, rekla: »Ti si pa za ožent!« Vsekakor sem vesel, da sem se od mame in non naučil kuhanja, kot prvo zato, ker lahko kuham sam in mi ni treba ves čas glodati zmrznjenih parkljev in Mercatorjevih konzerv, kot drugo zato, ker so punce nad tem očitno navdušene, kot tretje pa zato, ker (hihihi!) marsikatera punca dandanes ne kuha več tako dobro kot dekleta včasih in mora človek hitro zagrabiti za lonce, če noče propadle zveze in/ali zakona. Huuu, zdaj se bodo vsuli komentarji o (domnevnem) seksizmu. To bo nevihta megalomanskih proporcev.

Ko smo že pri nevihtah in hrani – ponosen sem, da lahko tudi uradno razglasim, da se za praznike vračam na rodno grudo! Družina je bila tako prijazna, da mi je že kupila letalsko karto. Pred božičem letim v Frankfurt in od tam v Benetke. Mama je za božično darilo rezervirala tudi vstopnice za predstavo Iztoka Mlakarja. Kot se je izrazila: »Tak de bo bel kulturnu pafarban šejnk za bažič litas.«

Pred prazniki me sicer spet čaka cel kup izpitov, ampak vsekakor bolje zdaj kot pa po novem letu. Pravzaprav ostaja samo še slab mesec. Kam gre čas!

Nu ja, kumi čakam žlikrafe!

Atlantida, šnitleh in ghipsplate

2011-11-23T01:46:00.003+01:00

Danes me že cel dan preganja neizmerna lenoba in ne glede na to, kako grozno se trudim, se ne morem ničemur posvetiti. Pustimo učenje in domače naloge, nad katerimi sem obupal že zgodaj dopoldan. Ne morem se skoncentrirati niti toliko, da bi v celoti pogledal kak film ali kaj bral ali igral kako dobro igrico. Zunaj je precej megleno. No ja, četudi ne bi bilo, sem preveč len, da bi se kam premaknil. Hude motivacije nimam, saj so med tednom vsi moji kontakti precej zaposleni in se njihov (in moj) urnik uradno sprosti šele tam nekje od srede naprej.

Zdaj bo ura sicer kmalu polnoč (kam je šel čas?!), a se bom kljub svoji nepopisni neenergičnosti lotil pisanja še enega zapisa za mojo »telenovelo«, kakor so moj dnevnik poimenovali nekateri zlobni jeziki s Štajerskega. Že zdaj sicer napovedujem, da ga ne bom končal ravno v kratkem, ampak no, kakor pravi moja nizozemska sotrpinka: »Het is altijd moeilijk te beginnen!« oziroma »Začeti je vedno težko!«

Ta prostor lahko torej izkoristim, da se znebim malo zgodovinskega balasta, ki že kar nekaj časa potrpežljivo čaka, da pride na vrsto. Ni nujno, da bo vse navedeno v kronološkem vrstnem redu, ampak konec koncev natančni datumi niso ključnega pomena, razen če bi kak prežeči zalezovalec (tukaj je nekoga gotovo stisnilo pri srcu – kaj pa če vem zate in pride policija že jutri trkat na vrata?!) rad na vsak način rekonstruiral celotno zgodovino mojega življenja tu na Švedskem. Hm, nemara kak scenarist?

Spet zahajam. Torej, tale zapis bo bolj zbirka anekdotic kot poročilo o aktualnem dogajanju. Upam, da mi te nekoherentnosti ne boste preveč zamerili in da mi ne boste (predvsem kolegi prevajalci) po objavi masovno pošiljali citatov o konverzacijskih maksimah in kriterijih besedilnosti po Beaugrandeu in Dresslerju.

Spet zahajam! Tipično. No, prva anekdota:

Že pred kakim mesecem sem neke srede zvečer krenil s fakultete domov. Ura je bila okrog pol desetih. Z nizozemščino ponavadi končamo četrt čez deveto, kar pomeni, da sem običajno ob pol desetih že doma, prav takrat pa se je profesorica lotila razlagati, kako je sitno, ker tu na Švedskem večina ljudi nizozemščini pravi »holländska« in ne »nederländska«. In to je seveda narobe – kot bi slovenščini rekel štajerščina ali italijanščini sicilijanščina. To sicer nima nobene zveze z mojo anekdoto, ampak samo kot trivialnost. Dejstvo je, da sem zaradi tiste debatice šel domov nekoliko pozneje kot ponavadi. Mirno hodim po ulici navzgor s slušalkami v ušesih, nikjer žive duše, jesenska pustinja, dušo uničujoča samota, občutek rušečega se sveta, apokalipsa – standard, torej!

In tedaj kar naenkrat z nekih temačnih stopnic na moji desni plane proti meni neko plavolaso dekle v svetlem plašču, za njo pa nek tipičen pobalin mlajše, nekoliko bolj sveže študentske generacije. »Ursäkta! (Oprosti!)« zadihano izdavi šojica s precej nešvedskim naglasom. In potem stopi do mene nekako tako kot tiste na smrt prestrašene in že rahlo ponorele punce iz grozljivk, ki so pred krvoločnim psihopatom ravnokar pobegnile iz kake mračne kleti. Tukaj imam priložnost, da sem izredno hudoben in rečem kar mlade Avstrijke, hihihi!

»Oh, I'm so sorry to bother you, but do you know where Olofshöjd is?« (Oprosti, da te motim, veš mogoče, kje je Olofshöjd?) Vprašanje je izrekla tako obupano, da sem komaj obdržal kolikor toliko resen izraz. Pogledal sem na stopnice, s katerih sta se pojavila, in se vprašal, kam hudiča sploh vodijo. Še vedno se mi zdi nekoliko nepredstavljivo, da lahko v dobi Google Zemljevidov tako grozno zaideš. Tukaj imam spet priložnost, da sem izredno hudoben in pripomnim kaj o ženskah in orientaciji, hihihi! No, pravzaprav ne morem, saj je bil zraven tudi tisti fant. Ampak je bil zelenec in je bilo več kot očitno, da je ona šefica, tako da žal, ne dobite točke.

No, jaz vsekakor vem, kje je Olofshöjd, saj v njem živim. To je namreč ime mojega doma. Ko sem izgubljena popotnika skozi apokaliptično noč obvestil, da ju lahko odvedem tja, se je dekletu glasno oddahnilo, nakar je priznala, da sta že pol ure tavala tu okrog in nista našla ničesar. »Vem samo, da je treba nekje po nekih stopnicah navzgor,« je izjavila. Ali pa če bi rekla: »Vem samo, da je treba stopiti skozi neko omaro.« Če bi ta ženska iskala Narnijo, bi se roman odvijal v Timbuktuju.

Kljub začetnemu katastrofalnemu vtisu sta se popotnika izkazala za precej prijetni osebi. Predstavili smo se, nakar sta se že vnaprej opravičila in mi zagotovila, da bosta moje ime pozabila, obraza pa ne. Vprašal sem ju, od kod sta. Ona je bila seveda Nemka (švabsko pravilo – na Švedskem je v skupini ljudi vedno vsaj en Nemec), on pa Belgijec (iz flamskega dela). Ko sta hotela še onadva izvedeti, od kod prihajam, sem seveda ponovno izpeljal svojo sadistično igrico ugibanja. Najprej sem bil seveda iz Nemčije, potem iz Francije (Kaj HUDIČA?!), potem sta se pa ustavila, da bi pomislila, nakar sem rekel, da gotovo ne bosta uganila in da je vprašanje, če sploh vesta, da moja država obstaja.

In nato Nemka vsa presenečena: »Mojbog, si z Atlantide ali kaj?!«

Najizvirnejša izjava o moji domovini sploh! Tole bom vsekakor uporabil v prihodnje. Ko sem jima povedal, da sem iz Slovenije, sem bil prijetno presenečen, saj sta oba rekla, da joj, to pa ja poznata, saj je vendar evropska država, in bila sta celo nekoliko ogorčena, ko sem rekel, da večina ljudi samo belo pogleda, ko omenim Slovenijo.

Ker sem izjemno velikodušen človek, sem ju odpeljal prav do tiste stavbe, kamor sta bila namenjena. Šla sta namreč na neko rojstnodnevno zabavo in na koncu sta rekla, da se jim lahko pridružim, a sem bil po celem dnevu na fakulteti preveč utrujen (in predvsem preveč LAČEN – že najmanj štiri ure sem videl samo testenine), da bi se zadrževal tam. Od takrat ju sicer nisem več srečal, ker ne živita tu, vendar sta bila čutiti neskončno hvaležna. Na koncu sta mi oba segla v roko, kar pa se ne zgodi tako zelo pogosto, kot bi človek pričakoval!

Tako, konec prve anekdote. Kot vidim po številu besed v kotu spodaj, bo mogoče dovolj prostora še za eno kratko ali dve. Kako lahko tako grozno nakladam!

Spet moram pohvaliti idrijščino, ki mi rešuje kožo, ko mi gre za nohte. Zakaj? Gotovo se spomnite, ko sem z nemškim prijateljem govoril o vlagi oziroma o »fajhtu«? Nekaj podobnega se je zgodilo včeraj, ko smo pri švedščini morali izbrati tipično jed iz svoje države in jo predstaviti svojemu sosedu. Sedel sem poleg avstrijske kolegice (zelo prijetno dekle, pa še z Dunaja, ki mi je presenetljivo všeč, čeprav nisem mestne sorte), ki mi je najprej razložila recept za neke vrste juho z žličniki (Grießnockerl – zdaj ko sem pogledal na internet, je stvar videti kot tisto, čemur mi pravimo »župa s kniidlni«, jaz pa sem butast, da na to nisem pomislil že prej, če pa piše grieß – ghriis, itak!), nato pa sem jaz, ker sem pač z idrijskega konca, opeval žlikrofe. Ker prijateljica ni točno vedela, kaj je »gräslök« (drobnjak), sem kar lepo po domače bleknil »šnitleh« in je bila zadeva rešena. Če pomislim, kakšne težave imajo ljudje z razumevanjem mojega govora v Sloveniji!

In ko smo že pri tem: pred nekaj tedni sva z Nizozemko gledala film. Tisto butasto komedijo 27 Dresses ali kaj je že – ampak sva jo na mojo željo gledala z nizozemskimi podnapisi, tako da čas le ni bil popolnoma neproduktivno zapravljen. Vmes sva žrla piškote in ker jih nisva pokončala do konca filma, sva imela še debato o njenem takrat bližajočem se letu na Nizozemsko. Skočiti je namreč morala v Delft, da bi podpisala pogodbo za stanovanje za naslednji semester (ona namreč ostane tu samo do januarja). Povedala mi je, da bo najela tisto »kontejnersko« bivališče. Kako se jim sploh uradno reče? Stanovanjske kontejnerje zgradijo posebej, potem pa jih položijo enega vrh drugega in ustvarijo »blok«. Omenila je, da jo sicer čaka še kar nekaj dela z dekoracijo in urejanjem, ker so stene zaenkrat rožnate.

»Nekam čudna začetna barva,« sem pripomnil.

»Ja,« je prikimala, »ampak to je zato, ker so še vedno po stenah ... em ... gipsplaten?«

Kar je seveda izgovorila kot »hhhipsplate«, jaz pa sem planil v smeh, saj se je slišalo SUMLJIVO podobno idrijščini (ghipsplate), če odštejem nizozemski HHH.

Definitivno moram začeti z nemščino. Videti je, da bo še kar »ajnfah«.

Post scriptum: Očitno sem le prekinil začarani krog lenobe in zapis končal brez premorov!

Da ne bo zapis čisto brez slik: z mojega okna slikan ognjemet nad zabaviščnim parkom Liseberg. Tja se bom najbrž odpravil v bližnji prihodnosti. Slišim, da postaja vzdušje precej božično. Zunaj pa 10 stopinj. Žalost.

Mečevanje, kanelbullar in vsebina paketa

2011-11-21T14:22:00.004+01:00

JOJ!

Že najmanj dvajset minut po internetu iščem telefonsko številko dobrega zasebnega detektiva tu v Göteborgu. In recept za čimbolj okusno in hranljivo jed, ki lahko precej dolgo zdrži v hladilniku ali v skrinji.

Zakaj?

Da najdem in PREPRAŽIM vse tiste nordijske prašiče, ki so me pred slabim tednom dni (jutri bo sobota in takrat bo en teden) okužili na izpitu za tisti preklemani Het Stoplicht! Kako vem, da so bili oni? Ker sem zbolel točno po tistem – prej sem bil več ali manj vakuumsko zapakiran v svoji sobi skupaj z nizozemščino, po izpitu pa sem si prav tako privoščil en dan brezskrbnega igranja igric in gledanja oddaj. Nakar me je udarilo! Tista sitna razbolelost, ko si lahko prepričan, da boš zbolel. In prav gotovo je bilo krivo to, da sem dve uri in pol sedel v učilnici skupaj s prehlajeno sodrgo, ki je kašljala huje od prvih parnih strojev. In že tako sem bil psihično nekoliko izmozgan. Tako sitnega izpita, kot je bil ta Het Stoplicht, že dolgo nisem imel. Učenje je bilo tako nehvaležno in travmatično, da sem moral v trgovino po tolažilno hrano:

Čeprav me je drhal okužila, sem na srečo od doma prinesel nonine kapljice. Spil sem štiri skodelice čaja z medom. V dve sem dodal pol čajne žličke zvarka. Zvečer me je bolelo prav vse, še križ, da sem se komaj lahko prepognil, zato sem si pripravil termofor in šel v posteljo. In naslednji dan ni bilo ne duha ne sluha o vročini, glavobolu in izčrpanosti! Še vedno sem čutil, da nisem povsem zdrav, a se je moje akademsko-birokratsko življenje nadaljevalo. Najprej sem moral na drug konec mesta, da bi končno pridobil dovoljenje za bivanje, in čakal in čakal, da sem prišel na vrsto, in dobil samo nek butast obrazec, ki ga moram tako ali tako poslati po pošti. In nato sem končno uspel dobiti koordinatorico na fakulteti, da je krvoločnežem iz ljubljanske mednarodne pisarne (vzadnjič so mi od tam namreč znova poslali obrazec, ki sem jim ga še dolžan, in demonično pripisali »PONOVNO POŠILJAM!«) odposlala potrdilo, da sem začel z izmenjavo.

To vsekakor ni ravno blagodejno pripomoglo k moji ozdravitvi, saj se je prehlad spet nekoliko razpasel in zdaj se spopadam z njegovimi poslednjimi fazami. Upam na najboljše.

Zdaj moram tako ali tako povedati, kaj se je zgodilo v teh dveh tednih, odkar sem objavil zadnji vpis. Kot prvo, dobil sem obiske iz Slovenije! Sošolka in njen fant sta se v majhnem kraju nedaleč od Göteborga udeležila delavnic srednjeveškega mečevanja. Vikend sta preživela tam, jaz pa sem se jima pridružil tiste sobote (zdaj že predprejšnje?) zvečer, ko je potekal finale v dvobojih. Nekaj slik za pokušino prilagam sem:

Še nikoli nisem bil na mečevalskem turnirju, če ne štejem turnirjev na Predjamskem gradu. Občutek sem imel, da sta bila prijatelja nekoliko v skrbeh, da se bom dolgočasil, vendar moram reči, da je bila zadeva izredno zanimiva in bi vsekakor šel še enkrat. Naslednje leto ob tem času me najbrž ne bo več v Göteborgu, [Intermezzo: pravkar mi je kapnilo, da bi pravzaprav moral pisati v Göteborgju, Göteborgja itd. Eh, saj me ne briga!] tako da je bilo to do nadaljnjega unikatno doživetje.

V nedeljo zvečer, ko sta končala z vsemi delavnicami in spakirala, sta se gosta torej narisala na bližnji tramvajski postaji, kamor sem ju prišel iskat. Nažrli smo se špagetov s tuno in nato šli še na zelo kratek sprehod do najbližjega trga (bila sta namreč utrujena, naslednji dan pa sta imela let nazaj že ob osmih, zato sta morala vstati precej zgodaj). Zjutraj (oziroma ponoči) sem ju pospremil nazaj do postaje, kjer smo se poslovili.

In potem sem se še dva dni počutil kar malo depresivnega. Pogrešal sem slovenščino in normalne pogovore brez jezikovnih, kulturnih ali tehnoloških pregrad! Take, kjer me ljudje (vsaj do neke mere) razumejo, če jim rečem, »de sm lihkar kampliw un ani ad wzadnč« oziroma »de je čist kamut za prštimat, sam karejne mpa melancane murš mal zanigat«. Če ne bi imel interneta, bi prav gotovo začel redno govoriti sam s sabo.
Točno tistega dne, ko sem dobil goste, sem šel k nizozemski kolegici. Pravzaprav sem ugotovil, da je še nisem omenjal. Uf, toliko stvari sem pozabil opisati. Najbolje, da čimprej opravim s tem.

Torej – se še spomnite tistih kuponov, ki smo jih dobili na začetku? Eden od njih je omogočal prost vstop na koncert simfoničnega orkestra v filharmoniji. Če se prav spomnim, je orkester igral v začetku oktobra, torej res že precej zamujam. No, takrat nisem imel nobene družbe za na koncert. Ljudje, ki sem jih spoznal do takrat, bodisi niso bili zainteresirani bodisi so imeli druge načrte. In ker bi se mi zdelo malo čudaško, če bi šel na koncert povsem sam, medtem ko bi trume študentov prihajale v skupinah, sem se odločil, da kar javno pobaram za družbo na spletni strani, kjer študentje objavljajo prošnje po stanovanjih in sprašujejo, če bi kdo igral badminton (to je bilo še septembra, jasno). Oglasili so se neka Španka in dva Nizozemca (ali je bil eden Flamec, saj ne vem več), češ da bi tudi oni šli na koncert. Nihče (niti jaz) ni vedel, kako je z vstopnicami, zato sem se ponudil, da grem pobarat, ker živim skrajno blizu. Ko sem izvedel, da je treba karto dvigniti na dan koncerta, sem to sporočil še ostalim interesentom, in dogovorili smo se, da se srečamo malo pred koncertom, da se spoznamo. Ker si nismo niti izmenjali telefonskih številk niti nismo določili natančne zemljepisne širine in dolžine kraja srečanja, se je stvar izneverila. V množici ljudi pred koncertno dvorano na noben način ne moreš najti neznancev. Sicer pa tako ali tako stvar ne bi imela veliko smisla, saj bi vsak sedel na svojem koncu, ker kart nismo šli iskat skupaj.

Mislim, da sem rahlo zašel. Dejstvo je, da sem po spletu okoliščin dobil sedež poleg Nemca in Nizozemke in za njiju lahko rečem, da sta med najprijaznejšimi osebami, kar sem jih spoznal (in ne samo v Göteborgu). Nizozemka živi nedaleč proč od mene, zato se pogosto srečujeva. Preden nadaljujem zgodbo, pa izkoriščam priložnost za sliko s koncerta:

Še vstopnica:

Uf. Torej. Tik pred obiski iz Slovenije sem šel k prijateljici Nizozemki, saj sva se dogovorila, da bova pekla kanelbullar. To sem enkrat tu v dnevniku že omenjal. Švedoslovci in tisti, ki imajo malo več stika z mano, že vedo, kaj to je, za ostale nevedneže pa prilagam slike:

Tale je po mnenju nizozemske kolegice izgledal kot pečen fetus:

Recept dobite na internetu ali pri moji malenkosti! Vsekakor priporočam, zadeva je zelo božična in precej preprosta za pripravo.

Pozabil sem omeniti še nekaj, kar bi moral že zdavnaj. Iz doma so mi že kar nekaj časa nazaj poslali obvestilce, da bodo v mojem bloku decembra začeli z obširno prenovo in da se bom moral preseliti v drug blok. Zaenkrat kaže, da se bom premaknil le nekaj stavb na desno. Ko sem to prvič izvedel, sem bil seveda siten kot habsburška grofica na Kranjskem, potem pa sem se potolažil:

Flyttersättning! To bi lahko poslovenil v »nadomestilo za preselitev«. Da! Švedi mi bodo PLAČALI, ker se moram preseliti, da mi bodo lahko prenovili sobo, kopalnico in kuhinjo. In to še ni vse (pogrešam Top Shop) – poleg tega nadomestila bom imel ta dva meseca, ko bodo prenavljali, še 10 % nižjo najemnino. V Sloveniji bi v takem primeru gotovo ostal na cesti, lastnik stanovanja pa bi za nameček še klical naokrog in me obrekoval do Maribora in nazaj.

Kako pa se je izšlo z grozilnim pismom? Pravzaprav zadeva stoji. Sosedu sem podtaknil pisemce in sklepam, da ga je prejel, žal pa od njega nisem dobil nobenega odgovora. Nekateri ste prosili za prevod mojega pisma:

Ljubi sosed!

Mislim, da si ti napisal sporočilce, ki sem ga dobil v nabiralniku. Rad bi se samo opravičil. Nisem vedel, da je bila moja glasba tako glasna! Ponavadi je ne poslušam sredi noči, a sem imel naslednji dan izpit in nisem mogel spati, zato sem se poskušal sprostiti ob glasbi.

Še enkrat oprosti, če nisi mogel spati. To nikakor ni bil moj namen in obljubim, da zadeve ne bom več ponovil (oziroma bom vsaj uporabil slušalke).

Upam, da mi boš oprostil. Nisem hudoben trol, šlo je le za nesporazum.

Mirne volje se lahko oglasiš, če želiš.

Lepo bodi,

Jakob iz 426-92

P.S. Nisem Šved, zato mi oprosti morebitne slovnične napake.

Ja, Švedi imajo probleme z mojim imenom in je stvar lažja tako zame kot zanje, če se podpišem in/ali predstavim kot Jakob, sploh če gre za neko bežno, nepomembno poznanstvo.

Nekateri boste gotovo imeli nekaj pripomb glede mojega »vabila«, češ, zakaj dajem psihopatu dovoljenje, da me pride obiskat. Mislim, da je več kot očitno, da ga je dejstvo, da nisem Šved, tako prestrašilo, da se me bo od zdaj naprej popolnoma izogibal. Gotovo sem zdaj JAZ izpadel kot psihopat. »Pridi, pridi ...« [zavijanje volkov]

In zdaj še zadnja stvar za danes. Že tako je ta zapis občutno predolg.

Paket!

Kaj je bilo v njem?

Poleg več kot očitnih noninih piškotov (ki so že zdavnaj spet izpuhteli) še dva velika paketa topljenih sirčkov (ki so tu nesramno dragi, trikrat bolj kot v Sloveniji!), domača bazilika in čaj. Skrivnost je torej končno razkrita, jaz pa lahko mirne vesti zaključim ta zapis.

Do naslednjič, vdani moji podaniki.

Napihnjena pšenica, Mozambičan in protigrozilno pismo

2011-11-02T22:47:00.002+01:00

Poslednji izpit! Za katerega nisem prepričan, ali ga bom opravil ali ne. Zgodovina Nizozemske in Flandrije, ki se mi je ni ljubilo učiti v podrobnosti. Nikoli nisem maral politike in prepodrobno zapletenih spletkarskih zadev evropskih dvorov, ki so se poročali na vse konce, da bi si nagrabili čim več zemlje. Še dobro, da danes ljudje tega (zaenkrat?) ne počnejo. Vsakih pet let bi se menjale meje. In poleg tega so bili vsi tako STRAŠNO izvirni z imeni – je res nujno, da je vsem nizozemskim vladarjem ime Willem (oziroma Viljem, če upoštevam pravila slovenjenja)? Ampak pozor – najprej se jih je zvrstilo okrog pet, in ti niso bili kralji, ampak stadhouderji (nekaj takega kot italijanski doži), in šele potem so se Nizozemci odločili, da bodo malo bolj kraljevski, in začeli novo linijo Willemov, tokrat kraljev. Drugi Willem I. je torej na oblast prišel pozneje od Willema III., ampak prej od drugega Willema II. K sreči je bil test tipa abc, tako da sem lahko stvari, ki jih nisem vedel, ugibal po lastni pameti. Tega se ne bi rad še enkrat učil, čeprav mi je stvar do neke mere še kar zanimiva.

Izpit sem imel ob šestih popoldne, okrog sedmih sem končal in ko sem šel proti domu, sem se počutil nekaj kilogramov lažjega (tukaj bosta mami in nona nemudoma zagnali preplah, da nič ne jem) in se odločil, da se mimogrede ustavim v trgovini in si kupim kak priboljšek, da proslavim (uspešen?) zaključek izpitnega obdobja. Sicer ga uradno ne bo konec, dokler ne izvem rezultatov, naslednji teden me pa tako ali tako čaka še pokora za tisto polomijo z Het Stoplichtom. Ampak danes zvečer odločno zanikam realnost! Neprodušno sem se zaprl v kolikor toliko soliden milni mehurček skupaj s temle:

Najcenejša čokolada in eni od najcenejših – hm, kako bi se jim sploh reklo? – vetepuffar v švedščini. Napihnjena pšenica? HAHAHA. Pšenični napihnjenčki? Ne vem, je pražena pšenica ali kakšna? Taka napihnjena pride, podobne konsistence kot pokovka, oziroma še bolje, kot riž, ki ga ponavadi dobiš v čokoladi. No, recimo, da je napihnjena pšenica, oblita s čokolado. Prilagam še nekoliko podrobnejšo vizualno dokumentacijo:

Zdaj se sproščam s poslušanjem glasbe (skozi slušalke, jasno) in z žretjem. Pravzaprav sem z žretjem že zaključil, tako da zdaj razmišljam, kako bi zapravil čas, preden se odpravim spat. Tedna je namreč bolj ali manj konec. Jutri imam samo še japonščino, na katero pa najbrž ne bom šel (tistih par pismenk si namreč lahko pogledam tudi doma).

Imam pa še nekaj tračev. Pravijo, da se zarečenega največ poje. Žal se od njega ne nasitiš preveč, sicer bi marsikdo lahko preživel samo od praznih obljub. Ne boste verjeli, kaj se je zgodilo! Dan po tistem, ko sem se tu razpisal o Klotildi in Klodviku, sem zaslišal kar precejšen in nekoliko dlje trajajoč hrup na hodniku zunaj. Sklepal sem, da ima nekdo obiske (pravzaprav sem kar takoj obtožil Klotildo in Klodvika), kar se mi je zdelo še bolj verjetno, ko sem šel v kuhinjo, da bi si skuhal kaj za pod zob, in na vratih kuhinje ter na radiatorju nedaleč od njih zagledal dve bundi. In nato stopim v kuhinjo – kot prvo me je presenetilo dejstvo, da je bila čista! In ko sem pogledal pult, ni bilo na njem nobene posode. Klotilda in Klodvik sta namreč imela toliko posode, da je nista mogla spraviti v svojo omaro, zato sta jo kar lepo veličastno razprostrla po praktično celotnem skupnem pultu, ne meneč se za potrebe nas ostalih. In ker se mi je zadeva zdela precej sumljiva (kot da bi tista frankovska diplomanta arogance pospravila posodo iz gole uvidevnosti!), sem pošpegal v njuno omaro. Prazno! In kaj lahko iz tega sklepam? Da sta se očitno tokrat res preselila. Pa ravno zdaj, ko sem se ju lotil malo bolj konkretno klevetati! No, saj nemara sta samo šla kam na dopust in nesla vse v svojo sobo, da slučajno ne bi kdo česa ukradel. Ampak – sta potemtakem nabavila tudi zamrzovalno skrinjo in odnesla milijon zamrznjenih stvari, s katerimi sta nastlala skupno skrinjo in meni komaj pustila dovolj prostora, da sem lahko vanjo zatlačil lososa in škatlico nasekljanega peteršilja? Žal mi je, da ju ne bom mogel več opravljati (čeprav imam še nekaj manjših dogodivščin, ki jih tu nisem opisal), ampak – če sta seveda res odšla – zbogom in hvala za vse ribe!

To pomeni, da smo v tem majhnem bloku ostali samo jaz, prijazna soseda, izolacionistični ljudožerec in – uuu, tega pa še nisem omenjal! – Mozambičan! Kitajec se je namreč preselil nekam drugam (ne vem sicer zakaj), nadomestil pa ga je temnopolti fant iz Mozambika. Pravi, da je sem prišel že v začetku oktobra, a sem ga jaz prvič videl šele pred dobrim tednom. Takrat je namreč ravno vstopil v kuhinjo, ko sem kuhal, nakar sem ga pozdravil, on pa je odzdravil, nekaj vzel iz hladilnika in odšel. Sklepal sem, da je Kitajčev prijatelj in da je le na obisku, ko pa sem ga srečal še enkrat, sem ga vprašal, če živi tukaj in se mu predstavil, nakar me je pobaral, če sem Šved. Ko sem rekel, da ne, se je zasmejal in rekel, da kakopak! Če sem se predstavil in sam od sebe vzpostavil kontakt, že ne morem biti Šved. Nato sva se začela pogovarjati in pogovor je seveda precej hitro nanesel na Klotildo. Mozambičan je bil nadvse presunjen nad njeno nesramnostjo. Povedal mi je namreč, da je nekega dne pripravljal hrano, nakar je tista stekla čaplja stopila v kuhinjo, ne da bi sploh pozdravila, stopila do štedilnika (poleg katerega je stal Afričan) in vklopila pečico ter brez besed odšla. Fant je bil tako presunjen, da je samo pobral narezano zelenjavo in odšel v sobo. Sočustvujem z njim. Skandinavci gor ali dol, človeka se v taki situaciji pozdravi ne glede na to, iz katere države je in kako tesne odnose imaš v načrtu imeti z njim. Pravzaprav se mi zdi skoraj nekoliko nepredstavljivo, da nekoga ne pozdraviš. Ni to precej odkrito sovražno dejanje? Najbrž ni naključje, da ima pozdravljanje v marsikaterem jeziku povezavo z »zdravjem«. Nepozdravljanje se mi zdi, kot da hočeš človeka prekleti in nadenj priklicati bolezen. Pozdravljajte, ljudje!

In za konec še opis mojega protiudarca na grozilno pismo od vzadnjič. Uzrite in strmite!

Napisal sem svoje lastno pisemce, ki ga imam jutri namen prilepiti na vrata sosednjega bloka (jaz namreč ne bom čakal, da nekdo odpre vrata!), potem pa bomo videli, kako se bo situacija razpletla. Moje sporočilo je sicer neprimerljivo bolj prijazno in diplomatsko. Upam, da bo jezni sosed (soseda?) to znal ceniti. Trenutno se mi besedila ne ljubi prevajati, če bi pa kdo rad vedel, kaj v njem piše, pa naj mi pove in ga objavim ob naslednjem vpisu.

Držite pesti!

Meditativna osamitev, grozilno pismo ter povest o Klotildi in Klodviku

2011-10-30T23:29:00.002+01:00

Mislim, da me starost počasi pričenja dohajati. Tako napornih dveh tednov namreč že kar nekaj časa nisem doživel. V zgodnejših letnikih življenja na Oddelku za prevajalstvo sem se sicer navadil vsega hudega, vendar sem se v zadnjih dveh letih, ko junija le ni bilo toliko izpitov, da bi z njimi ob pamet spravil manjši megalopolis, sem se nekoliko polenil. Kar se mi je seveda maščevalo, ko me je tu zajel orkan preizkusov znanja. Pretekli teden sem preživel skorajda popolnoma puščavniško, zaprt v sobi za knjigami, moj edini kolikor toliko socialno obarvan stik pa so bili nizozemski posnetki za slušno razumevanje, s katerimi sem se nadvse navdušeno pogovarjal (in ob tem nekoliko vznemirjeno razmišljal, ali to že lahko štejemo pod zgodnje simptome norosti). Pravzaprav sem spomine na ta teden očitno že nekoliko potlačil. Že pet minut buljim v ekran in se trudim spomniti, kaj hudiča sem pravzaprav počel, pa mi v misli neprestano skačejo nepravilni glagoli, ruski skloni in naključne pismenke. Nič čudnega. Ta teden sem pre... pregibal? Prepognil? Prepogibal? Khem. No, ta teden sem toliko časa posvetil PREGIBANJU besed, da lahko mirno trdim, da imajo vsaj trije jeziki po novem drastične probleme s hrbtenico in bodo vsaj pol leta redno obiskovali kiropraktika.

Moji skoraj nepreklicni meditativni osamitvi navzlic pa se je vendarle zgodilo nekaj zanimivih reči, ki jih lahko natrosim na to mrhovišče za nepopravljive firbce, neusmiljene voajerje, neustavljive zalezovalce in nesrečne prežalce.

Kot prvo, moja več kot solidna teorija, da poleg naše kuhinje v lastnem stanovanju živi nekdo s kanibalskimi nagnjenji, je žal izgubila nekaj zagona – izkazalo se je namreč, da blondinca, za katera sem predvideval, da sta se odselila, vendarle nista odšla. To sem sicer po vsej verjetnosti ugotovil že pred kakim mesecem, vendar sem prejšnje vpise raje posvetil drugim rečem. Zdaj pa je videti, da se bom še srečeval z njima in da bosta še večkrat pristala tu v tej kroniki. Iz povsem praktičnih razlogov sem se odločil, da jima podelim drug vzdevek. Če tu na Švedskem rečem »blondinec«, je to namreč precej splošno – nekje tam, kot če bi rekel »hominid«. In ker poleg tega še zdaj ne vem, kako jima je ime, kaj študirata in iz katere peklenske luknje sta pravzaprav prilezla. No, frajlino ime poznam, ker sem ga po čistem naključju izvedel od prijazne sosede, vendar ga kljub temu ne bom zapisoval sem. Nisem nobena Lady, Lisa, Direkt in kar je še podobne sodobne književnosti. Resda sem z Idrijskega in brez opravljanja in klevetanja preprosto ne gre, ampak jaz sem pri tem več kot profesionalen.

In ker imam poleg vsega še precej bujno domišljijo (in ob tem nekoliko vznemirjeno razmišljam, ali to že lahko štejemo pod zgodnje simptome norosti), sem se odločil, da bom svoja ljuba soseda poimenoval kar sam. In za nameček sem si izmislil tudi njuno ozadje in tako skušal pojasniti njuno pretirano asocialnost. Dekle sem krstil za Klotildo, fanta pa za Klodvika. Sumim, da je na izbor tako frankovskih imen vplivala nizozemska zgodovina, ki se jo trenutno (no, »trenutno«, haha!) učim. Klotilda je nekdaj živela na jugu Švedske, kjer je imela trgovino z etiketami. Klodvik prihaja s skrajnega severa, kjer je imel stojnico s sladoledom. Klotilda je svoje najemniško stanovanje tako nastlala (zlasti kuhinjo, ki je nikdar ni počistila za sabo – navada, ki se je tesno drži še zdaj), da je bila prisiljena prodati svoj mali butik z etiketami, da je lahko plačala čistilno službo. Žal ni pomislila, da potem ne bo imela s čim plačevati svinjsko drage najemnine. Krivdo je seveda prevalila na čistilno službo, v kateri so po večini delali priseljenci iz drugih držav. Ko so jo prisilno izselili iz stanovanja (več policistov je bilo pri tem resno poškodovanih) in ji dodelili pogojno zaporno kazen, če bo še kdaj komu storila kaj žalega, je prisegla, da bo do vseh tujcev (torej Nešvedov) od tedaj naprej arktično hladna. Polna gneva se je preselila k svoji teti v Göteborg in se vpisala na študij agresivne politike v upanju, da bo nekega dne lahko ustanovila švedsko Ministrstvo za napad in se tako maščevala tujim čistilcem. Teta seveda ni prenašala njene svinjarije, zato se je Klotilda morala preseliti v študentski dom. K sreči je nekega dne na trgu spoznala Klodvika, ki je sem prišel s severa, da bi njegov sladoledarski posel v tropskem göteborgjskem (da, prav je napisano, ker se izgovori jötebori, zato je göteborgjskem) vremenu zacvetel. Iskrice so bile povsem neizogibne, in zdaj sta tukaj, skupaj v dobrem in slabem – večinoma slabem, ko pa živita med tujci, od katerih si nekateri celo drznejo govoriti švedsko.

No, to je bila povest o Klotildi in Klodviku. Pravzaprav je bil to prej prolog kot celotna povest.

Zdaj pa k drugi stvari. Ta je še precej sveža – zgodila se je namreč danes. Okrog dveh popoldne sem stopil do kuhinje, da bi si pripravil kosilo, nakar vidim, da iz mojega nabiralnika precej vidno štrli nekaj papirnatega. Ponavadi je pošta vedno DOCELA v nabiralniku, tako da je bila zadeva že od samega začetka silno sumljiva. Potegnem papir iz nabiralnika in zagledam tole:

Ah, še ena reklama, sem si mislil. Odprem, nakar zagledam še en papir:

Ah, še ena reklama, sem si mislil. Na hitro preletim besedilo in zagledam besedo »musiksmak« (okus za glasbo). Hm. In nato preberem celotno besedilo in nekaj časa sem kar stal tam, povsem zmeden:

Torej, če na hitro prevedem: »S tvojim okusom za glasbo ni nič tako hudo narobe, ampak PO PRAVICI POVEDANO ob treh ponoči raje spimo!! /Sosed« (oziroma soseda, v švedščini se spola ne da razbrati)

Hm. Zdaj približno vem, kako se je počutila tista rdečelasa telica iz Razočaranih gospodinj, preden se je ustrelila! Ampak no, res je, če je sporočilo res namenjeno meni, sem kriv, zakaj v petek ob dveh ponoči sem se zbudil zaradi žeje in nato nisem mogel ponovno zaspati, zato sem prižgal računalnik in se učil ruščino do petih, ker sem imel v soboto ob desetih zjutraj izpit. Ampak! Glasbe vsekakor nisem imel tako grozno na glas in dobršen del časa sem jo poslušal skozi slušalke.

Že kar nekaj časa si belim glavo s tem sporočilom. Je sploh namenjeno meni? Kdo ga je pravzaprav poslal? In kako hudiča je sploh lahko prišel v naš blok, če ne živi tukaj? Pa analizirajmo okoliščine.

Je pismo namenjeno meni? Če sem iskren, mislim, da se je jezni sosed (soseda?) zmotil. Kot prvo, v pismu navaja, da z mojim okusom za glasbo ni nič »tako hudo narobe«, s čimer namiguje, da nekaj vendarle JE narobe, kar pa je seveda naravnost absurdno. Moj okus za glasbo je brezhiben! Kot drugo, stene niso iz papirja in moja prijazna soseda večkrat »posluša« mnogo bolj udarno in sitno glasbo precej bolj naglas in s precej močnejšimi zvočniki od mojih, pa se v mojo sobo kljub temu ne sliši tako grozno veliko. Zakaj bi potem nekdo sitnaril meni, ki sem mnogo bolj uvideven? In poleg tega nisem prepričan, ali je to pisemce v moj nabiralnik prispelo danes ali včeraj. V noči iz sobote na nedeljo je namreč prijazna soseda gostila kar nekaj ljudi v svojem stanovanju, nakar so odšli in se ponoči najbrž tudi vrnili. Ker vedno spim kot top, nisem ničesar slišal, zato je bilo povsem mogoče, da so poslušali glasbo tudi potem, ko so se vrnili, tako da je bilo pismo v resnici namenjeno njej.

Kdo je pismo poslal? Napisano je v švedščini, tako da čisto zgornji sosed ni bil. Klotilda in Klodvik tudi najbrž ne, saj sta predaleč, da bi sploh kaj slišala. Ljudožerec iz srednjega nadstropja nad mano je prav tako mednarodne sorte (domnevam) in je poleg tega glasnejši od mene, zato se res ne bi smel pritoževati. Iz tega bloka torej ostane le še prijazna soseda (če izključimo možnost, da sem morda že znorel in pisemce poslal sam sebi oziroma svoji drugi osebnosti), ki pa je, kot sem rekel, prav tako glasnejša in poleg tega še preveč prijazna, da bi kaj takega napisala.

Iz tega lahko sklepamo, da je bil to nekdo iz sosednjega bloka (bloki se namreč držijo skupaj, tako da jaz mejim na eno sobo iz drugega bloka). Ne vem sicer, zakaj je treba zaradi ene noči v dveh mesecih pisati neko pasivno agresivno grozilno pismo. In če je soseda (sosedo?) res tako zelo motila moja glasba in če se jo je res tako grozno slišalo, ne bi mogel enostavno pobutati po steni in me opozoriti, da naj stvar utišam?

Zakaj se sploh tako ubadam s tem, me vprašate? Ker se mi zdi rahlo srhljivo, da je nekdo iz sosednjega bloka očitno posebej zame napisal tole nič kaj prijazno pisemce in po vsej verjetnosti ČAKAL, da je nekdo odprl vrata v moj blok in mu omogočil, da je oddal pisemce v nabiralnik. In ker v bloku dejansko živimo samo štirje, odpiranje vrat ni ravno vsakominutno! In kar je še bolj čudno – zakaj je bilo pisemce skrbno vloženo v reklamo s kuponi za popust v neki restavraciji?!

No ja, k sreči se zaenkrat vsaj nimam namena ustreliti.

Post scriptum: A res nikogar ne zanima, kaj je bilo v tistem paketu ali kaj?!

Gledališče, destruktivni ribolov in zabava z danščino

2011-10-16T23:26:00.003+02:00

Moram reči, da je bil ta teden precej naporen, vendar ne toliko zaradi dejanske napornosti, temveč zaradi nenadnega preskoka življenjskega ritma. Prejšnji teden je bil namreč mnogo bolj lenoben, tokrat pa sem praktično vsak dan moral o nečem razmišljati in hoditi z enega konca mesta na drugega, tako da pravzaprav nisem imel časa za kak lenoben dan, ko bi samo poležaval v postelji in kaj prebiral (česar sem se precej navadil). Grofice Kinsellovke se še vedno nisem lotil. Kot kaže, bo morala kljub svoji plemeniti krvi še nekaj časa počakati – v branju imam namreč skripto nizozemske zgodovine, en švedski roman kot domače branje pri tečaju za študente na izmenjavi in nazadnje še rusko slovnico, zakaj izpit se bliža. Poleg tega mi še vedno ni uspelo urediti vse dokumentacije za izmenjavo (ne morem verjeti, da se s tem ukvarjam že 7 mesecev!!!), vendar moram reči, da mi je vzadnjič polepšala dan profesorica z Oddelka za afriške in azijske študije v Ljubljani, saj ni prav nič komplicirala in mi je odpisala v 13 minutah (!) ter mi sporočila, naj se samo nekdo zglasi ter pride po podpis. Tisti, ki ste kdajkoli pomolili nos v temačne birokratske blodnjake Filozofske fakultete, veste, da je to čudež, ki si zasluži lasten (evropski, če že ne svetovni) praznik.

Ampak dovolj o tem. Vsekakor naravnost uživam, ko na te strani radodarno izlivam svoje preštevilne frustracije, vendar me trenutno daje rahel glavobol (ki ga bo, tako upam, pozdravil spanec), ki ga negativno razmišljanje ponavadi samo še poslabša. Poskušal se bom torej izogniti tarnanju in bom raje pogledal na svoj seznam ter izbral nekaj stvari, ki jih bom opisal v tem zapisu. Po novem imam namreč seznam, kamor na hitro zapišem stvari, ki so se zgodile in za katere mislim, da so kolikor toliko omembe vredne. Že zdavnaj sem prenehal z aktualnim pisanjem. Raje ne preverim, koliko sem dejansko že napisal sem.

Kot prvo naj končno že enkrat povem, da sem bil pred ... Joj, saj ne vem več, bo kmalu že en mesec? Pred nekaj tedni, v glavnem, sem bil v gledališču skupaj z nemškim prijateljem. Imel sem čast spoznati njegovo nemško prijateljico in s pomočjo vljudnih začetnih pogovorov še nekaj nemške geografije in trivialnih podatkov o nemških narečjih itd. Resnično obžalujem, da se nisem učil nemško. Tu v Göteborgu je gotovo 90 % vseh Nešvedov Nemcev. Pravzaprav bi lahko napravil nekaj statistike, koliko Nemcev srečam in/ali spoznam vsak dan. Žalostno je, da bo gotovo trajalo mesece in mesece, preden bom spoznal toliko Švedov (če sploh!).

Aja, gledališče:

Po začetnih nevšečnostih z vstopnicami (treba jih je bilo namreč rezervirati po telefonu in očitno me je moški na drugi strani telefona kljub temu, da sem svoje ime črkoval resnično počasi in razločno, prekrstil, da sem bil v njihovem računalniku zapisan kot Jaha Cieej – »žalastna Mat Bažje!«) smo le vstopili in si ogledali Apatiska för nybörjare (Apatija za začetnike), zabavno igro, ki jo je napisal Jonas Hassen Khemiri, čigar igro Fem gånger Gud (Petkrat Bog) smo kaki dve leti nazaj pri švedščini prevedli v slovenščino. Khemiri je mlad in precej sodoben avtor, ki v svojih igrah uporablja cel kup popkulturnih elementov in filmskih učinkov (slow motion, na primer – sploh mi ne pade na pamet, kako temu rečemo Slovenci – počasno gibanje, polžje premikanje, nenaturalna lokomocija, joj, čimprej moram v posteljo ...), in tako Fem gånger Gud kot Apatiska för nybörjare bi lahko človek predelal v usekani komediji. Apatiska för nybörjare na precej humoren način govori o švedskem škandalu pred nekaj leti, ko se je ugotovilo, da so nekateri priseljenci zastrupljali lastne otroke z zdravili, tako da so postali depresivni in so zato iz zdravstvenih razlogov celotne družine lahko ostale na Švedskem. Nisem sicer dobro seznanjen s tem, ampak mislim, da je bilo veliko takih goljufov iz bivše Jugoslavije. Khem, khem. In potem se v igri pojavi nek pavliha, ki je bil še najbolj podoben pohotnemu, sluzavemu stereotipnemu Turku (pa brez zamere, Turki), in nek švedski človek ga opredeli, da je bil nemara »slovenski nameščevalec hladilnikov«. Toliko o podobi Slovenije v svetu!

Naj opišem še en prazgodovinski dogodek, za katerega prav tako ne vem več, kdaj točno se je zgodil. Študentje tutorji so namreč priredili še eno jezikovno kavarno (in ta teden jo bodo spet, kar pomeni, da res zaostajam), jaz pa sem se je rade volje udeležil. Na poti do tja me je ustavila neka švedska aktivistka za Greenpeace in odpredavala hitri tečaj o nadvse destruktivni svetovni ribolovni politiki ter mi podala nekaj informacij o tem, kako lahko prispevam k trajnostnemu razvoju morskih surovin. Kar se morda sliši strašno sitno in vsiljivo, ampak moram reči, da je bila zelo prijazna.

V kavarni na žalost ni bilo toliko ljudi kot prejšnjič – vsaj ne pri švedski mizi, kjer sem se zadrževal. Ko sem prisedel in pozdravil, me je Švedinja, ki je tam sedela (ena od tutork), malo čudno pogledala, nato pa vprašala: »Är du en riktig svensk eller?« (Ti si pa pravi Šved, kajne?) Kar se mi je seveda zdelo strašno imenitno, zato mi je bilo prav žal, da ni bilo v bližini nobenega advokata, ki bi lahko to pravnomočno overil in spravil v obliko certifikata, ki bi ga lahko nosil okrog vratu, ko se vrnem na Filozofsko fakulteto. Pravzaprav vedno najdem nekakšno sadistično zadovoljstvo v tem, da povem, da nisem Šved, in potem človeka prisilim, da ugiba, od kod sem. Postavili so me že v Nemčijo (statistika je temu gotovo v prid!), v Švico, v Avstrijo (je idrijščina res tako grozno nemška?), v Francijo (totalno mimo), v Ameriko (NEJ TACK!) in – najnovejša – v Kanado.

V kavarni sem se zapletel v pogovor z Američanom (iz Kalifornije, vendar je precej netipičen, neplažen in nemorski tip, ki ima rad gore in ne mara vročine), ki se uči švedsko, zaradi česar sem moral govoriti bolj ali manj po zlogih, vendar mi ni bilo odveč. Nato sem sicer zaslišal neke čudne glasove, ko je k mizi prisedel še en fant in se začel pogovarjati s švedsko tutorko. Poslušam pet sekund in takoj mi je kapnilo, da je Danec. NEMOGOČE jih je zgrešiti. Ghruglghruglghrugl.

Potem smo začeli govoriti vsi štirje in jaz sem Danca povprašal, od kod je (bilo je več kot očitno, da je z Danske, a sem hotel, da pogovor malo steče), in potem je beseda hitro nanesla na to, kako je danščina drugačna od švedščine in tako naprej. In jaz seveda prav prepričano razlagam, da lahko dansko do neke mere razumem, če berem, če pa kdo govori, ne razumem niti besedice. In tedaj Švedinja izjavi: »Han pratar ju danska nu.« (Saj zdaj on govori dansko.)

Čeljust do tal.

»V... Vad?« (K... Kaj?)

In potem Danec s svojim grlenim naglasom reče: »Det er dansk!« (To je danščina!) In jaz sem samo sedel tam, odprtih ust, in poslušal tiste kašaste besede, ki so prihajale iz njegovega jutlandskega žrela, ter skušal dojeti to svetovne temelje rušečo ugotovitev, da očitno lahko vendarle razumem tudi nekaj danščine, kar je po evropski lestvici za klasifikacijo čudežev nekje tam kot tista zadeva s Filozofsko fakulteto prej. Seveda sprva nisem mogel verjeti, da dejansko govori dansko, a mi je fant zagotovil, da se nikoli ni učil švedščine in da sicer poskuša govoriti švedsko, kolikor pač lahko in kolikor se je naučil »na ulici«, odkar živi tu (približno toliko časa kot jaz), vendar v najboljšem primeru govori danščino s primesmi švedščine. To sem nato opazil tudi sam. Pravzaprav bi mu bilo malo težko slediti, če ne bi nikoli prebral ničesar danskega ali norveškega. Vedno reče 'hvis' namesto 'om' (če) in 'fordi' namesto 'eftersom' (ker) in še cel kup drugih ustreznic. Npr. 'følelse' namesto 'känsla' (občutek) in 'bliva' namesto 'bli' (postati). Hecno, v glavnem.

Pozneje se je sicer izkazalo, da sva s tem Dancem skupaj pri tečaju švedščine. Ravno vzadnjič smo nekaj brali na glas (vsak po en odstavek), nakar je bil na vrsti Danec. Ne spomnim se več, kakšen je bil stavek, vem samo, da je bila v njem beseda »kilometer«, ki jo Švedi izgovarjajo kot 'śilometer' (z mehkim ś-jem!), Danci pa očitno ne, zato je fant zadevo prebral s K-jem. Profesorica ga je popravila, nakar se je on resnično presenečeno prijel za glavo in v svoji dansko-švedski mešanici izjavil: »Asch, den här svenskan! Ni har så mange konstige lyd!« (Joj, ta švedščina! Vi imate pa res toliko nekih čudnih glasov!)

Komaj sem se zadržal, da se nisem začel na glas smejati. Kaj takega od Danca! Se ti ljudje sploh lahko slišijo?

Post scriptum: Vsebine paketa še vedno ne bom razkril! Nekateri so sicer pravilno ugotovili, da so bili v njem piškoti, vendar niso bili osamljeni. Skrivnost se torej nadaljuje. Še eno rundo ugibanja, prosim.

Da bo malo več slik - naključno kosilo izpred nekaj tednov. Losos in testenine z zelenjavo.

Ubogi peteršilj, skrivnostni paket in uničujoč poraz

2011-10-08T23:33:00.002+02:00

Sneg v Sloveniji! V začetku oktobra. Masoven in nenaden preskok iz peklenske vročine v osvežujoči hlad. In kaj se dogaja v Göteborgu? Jasnina, sonce in bolj ali manj konstantnih 15 stopinj, tako kot že ves mesec in pol, odkar sem tu. Sem se nemara zaračunal? Sem se morebiti preselil v območje pasatov? Je Göteborg zrasel v rastlinjaku?

Pravzaprav ne. Očitno gre spet za primer moje kronične smole – kot npr. to, da sem za izmenjavo izbral točno tisto leto, ko tukajšnja fakulteta zganja inkvizicijo nad nepopularnimi jeziki (cel kup jih bo naslednji semester namreč izginilo, vključno z nizozemščino in s poljščino, BAH), ko je prišlo do menjave koordinatorjev za študente na izmenjavi (seveda potem ko me je bil nesposobni pavliha že do vratu potunkal v birokracijo) in ko so se moji prijatelji v Ljubljani OČITNO odločili, da se bodo nekoliko pogosteje srečevali in rajajoč nabirali kostanje ter ob njih žretju igrali Enko. In zdaj še sneg, prej v Sloveniji kot tu na Skandinavskem! Če to ni naravnost nesprejemljivo osorna klofuta na moje pogosto prepotrpežljivo lice! In poleg vsega se večina ljudi naslaja nad mojo nesrečo. Nekateri so šli tako daleč, da so mi predlagali, naj razmislim o potovanju v še severnejše dele Evrope. Hvala lepa, s tolikšno »srečo« ne bom tvegal, da Laponsko zajame monsun. Raje bom še malo počakal, vendar bom kljub temu izrecno izrazil, da se počutim nekoliko ogoljufanega. Sem sem prišel, da mi ne bi bilo treba prenašati tistega kokosovega vremena na Karantanskem.

A gorjé, bil sem opetnajsten! Vreme je tako vroče, da se je posušil še moj ubogi peteršilj. Samo poglejte si to nesnežno pustinjo:

No, ne smem govoriti neresnic. Peteršilj se ni posušil zaradi vremena, nego iz za zdaj še neznanega vzroka. Vestno sem skrbel, da je imel dovolj (in ne preveč!) vode in svetlobe, vendar žal najbrž ne dovolj prostora. V lončku je bil namreč precej natlačen in čeprav sem ga še kar redčil, ni hotel rasti. No, saj se vidi, da smo ga kupili v nekem nemškem Hoferju. Nemci so znani po škartu brez primere. Bazilika se zaenkrat še drži, kakor je mogoče videti na sledeči (joj, hrvatizem!) sliki, v ozadju katere je precej švedski razgled:

Da pa ne bom pisal samo o negativnih plateh mojega žalostnega življenja tu na severu, naj omenim še presenečenje, ki me je pričakalo vzadnjič. V nabiralniku sem namreč dobil listek, da je zame prispela pošiljka. Dobil sem jih že kar nekaj, a te nisem pričakoval. Šel sem jo iskat in pričakalo me je tole:

In kaj je bilo notri?

To boste izvedeli prihodnjič, do takrat pa naj vas radovednost razžira in črviči v dno duše. Naj vam bo to v poduk in hkrati kazen za prezgodnji sneg. Gotovo se bo kaka gofljasta raglja pritoževala, da lahko traja tedne in tedne, preden znova objavim kak vpis. Morda, morda pa ne. Prej se nisem strinjal z izjavo moje cimre, ki me je okarala zaradi preredkega objavljanja in mi očitala, da imam časa prav gotovo na pretek in da gre le za »prozorne manipulacije z namenom dramaturških poudarkov«. V tem primeru bo to do neke mere celo držalo.

Za konec naj omenim samo še izpit iz nizozemščine, ki me je čakal danes. Bolj ali manj ves teden sem trpinčil svoje grlo z neumornim hrkanjem:

Žal ne preveč poglobljeno, zato je bila zadeva precej katastrofalna, saj je bilo vse skupaj mnogo preveč podrobno, da bi lahko karkoli poskušal zblefirati.

Primer vprašanja: »Waar had men in Het Stoplicht het gietertje voor nodig?« (Zakaj so v zgodbici Semafor potrebovali kanglico za zalivanje rožic?)

Ampak tega sem se dejansko spomnil! Hujše je bilo vprašanje, zakaj se je deklici v neki drugi zgodbi na poti do plaže zmočil čevelj. Četudi bi se vseh teh bedarij spomnil (nekatere od zgodbic so namreč resnično usekane), se vseh besed v nizozemščini (ali v švedščini, v kateri bi tudi lahko odgovarjal) prav gotovo nisem. Več sreče torej prihodnjič, do takrat pa se bom dodobra pripravil in si prav gotovo pogledal, kako hudiča se v švedščini reče 'hagelslag' (čokoladne mrvice) in 'pindakaas' (kikirikijevo maslo).

Za danes bodi dovolj. Morda lahko povem še to, da ta dnevnik že nekaj časa ne opisuje dogodkov po kronološkem vrstnem redu, saj mi še vedno ostaja nekaj stvari iz prejšnjih tednov. Upam, da to ne bo še dodatno zmedlo že tako razburkanega časovno-prostorskega kontinuuma, v katerem Slovenija utripa nekje med marakujino klimo in subpolarno tundro, medtem ko se v Göteborgu sprehajamo med palmami in beračimo za sončna očala.

Narobe svet!

Zločin, semafor in (zaenkrat še) nobene kazni

2011-10-02T23:04:00.002+02:00

Zakrivil sem nekaj neodpustljivega.

Po tem, kar se je zgodilo, se ne bom mogel nikoli več pogledati v ogledalo. Sramota je preprosto prevelika, da bi se še kdaj pokazal med ljudmi, zato sem sklenil, da preostanek svojega mizernega življenja preživim v samoizgnanstvu, tako kot Ibsenov (in Griegov) Peer Gynt – resda je bil Norvežan, a je razlika naravnost zanemarljiva. Koga pa dejansko briga, ali se tvoji nedoločniki končajo na –a ali pa na –e? Poleg tega v Dvorani Gorskega kralja nihče ne bo spraševal, s katerega konca Skandinavije sem prilezel.

Kaj se je zgodilo, sprašujete?

Uzrite mojo sramoto:

TAKO JE! [grom in blisk in strela] Uresničil sem svoje napovedi in si po – kako bi to zavil v celofan? – zakonu manj prijaznih poteh pridobil literarno umetnino za las neizbrane (stalne!) kandidatke za Nobelovo nagrado za književnost – v nizozemščini. Z branjem sicer še nisem začel, saj me pred sobotnim izpitom čaka še ena zabavna, a rahlo nehvaležna zadeva:

Het Stoplicht – Verhalenbundel voor Buitenlanders!

Oziroma po naše Semafor – Zbirka zgodb za inozemce. Luštna in ne tako zahtevna bukvica (gotovo se ne more primerjati z genijem ene in edine Sophie Kinselle), ki pa jo moram znati bolj ali manj na pamet, tako v nizozemščini kot v švedščini (v katero si jo moram prevesti sam – muka!). Zgodbe si najlažje zapomniš, če jih bereš na glas, vendar je to za Nenizozemce lahko kar velik problem – po obilici HHH-jev te namreč začne že kar krepko skeleti grlo. Stavim, da Nizozemci popijejo neprimerno več vode kot, ne vem, Francozi.

Ko smo že pri knjigah – vzadnjič, saj ne vem več kdaj, enkrat v preteklem tednu (»un dan wčiri w pitk!«), sem krenil v trgovino po živež. To se sicer sliši, kot da sem se na pohod pripravljal izredno dolgo in se po poti po možnosti ustavil pri bližnji kapelici, kjer sem molil za zaščito pred vampirji. V resnici je šlo za lenoben dvominuten sprehod (zaenkrat še brez vampirjev).

Tako kot vedno, preden stopim k blagajni, sem si tudi takrat na bližnjih stojalih ogledal nekaj žepnih knjig, ki so bile naprodaj. Ponavadi stanejo okrog 80 kron (malo manj kot 9 €), zato sem se odločil, da jih ne bom ravno masovno kupoval, sploh ker gre večinoma za kriminalke (ki se gotovo ne morejo primerjati z genijem ene in edine Sophie Kinselle). Tokrat pa je poleg običajnega stojala stala še skladovnica, na kateri je visel napis POCKETREA! Rea je skrajšana oblika od 'realisation', kar pomeni popust. To je vsekakor dobro vedeti, če potuješ na Švedsko. Malo čudno bi bilo, če bi človek sklepal, da je REA krajša oblika od 'diareja' (v švedščini sicer 'diarré'), in bi se zato v velikem loku izogibal praktično vseh trgovin.

Začel sem brskati po skladovnici in prva knjiga, ki sem jo pograbil, so bili nasveti za dobro počutje in HUJŠANJE. Spozabil sem se, da v trgovini nisem ravno sam, in se na glas zahahljal ter glasno rekel: »Nej, tack!« (Ne, hvala!) Nakar mi je ženica, ki si je v bližini ogledovala hruške, namenila čuden pogled, vendar se nisem menil zanjo in sem raje še naprej brskal po knjigah. Neka rožnata zadeva – Sanjski moški. Vse lepo in prav, lahko igram hinavca in se pretvarjam, da nisem nikoli bral Kinsellovke, ampak eno je, če se človek do takih zadev dokoplje po zakonu manj prijaznih poteh in obdrži mračno skrivnost v lastni sobi (in očitno tudi na javnem spletnem dnevniku, ki je na ogled širnemu planetu), povsem drugo pa, če te reči kupuje v trgovini pred popolnimi neznanci.

Na srečo še nisem dovolj skorumpiran, da bi tako zadevo dejansko KUPIL. Raje sem še nekoliko pobrskal in odkril nekaj manj ženstvenega:

Ormens Tecken!

Oziroma po naše Kačje znamenje. V angleškem izvirniku je naslov sicer bojda samo Znamenje. Švedi so s prevajanjem naslovov precej podobno usekani kot Slovenci. To je torej prvi roman v švedščini, ki sem ga kupil. Upam, da bo knjiga kolikor toliko prebavljiva (vsaj za švedsko besedišče bo dobra, če ne drugega). No, če sem se uspel pregristi skozi gosto literarno srž madame Kinselle, se lahko lotim tudi česa lahkotnejšega. Žal ne prej kot konec naslednjega tedna, ko bo maraton z Het Stoplichtom mimo!

To bo za ta zapis dovolj. Lahko omenim samo še to, da sem čez teden dobil nekaj besedil za prevajanje. Po eni strani je še kar sitno, če si prevajalec, saj si prav povsod dosegljiv in »pripravljen na delo«, po drugi strani pa je včasih prav udobno, da lahko zjutraj še v pižami žreš piškote in brskaš po italijanskih slovarjih ter nato prevod pošlješ iz Skandinavije v Mozambik ali kamorkoli je pač že treba.

In ne, nisem prevajal za Mozambik.

Ljudožerec (?), švedski spisi in poslednji piškot

2011-09-30T00:27:00.003+02:00

»In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma ...«

V tem trenutku se lahko deloma poistovetim s tem dih jemajoče navdušujočim citatom iz znane, precej priljubljene in razširjene bukve, katere naslov sem žal pozabil. Poskusite jo poiskati v COBISS-u, roko dam v sorazmerno tvegano bližino varčne žarnice, da je avtorica ena in edina madame Danielle Steel.

Zakaj deloma? Kot prvo, ni tretji dan. Kvečjemu trideseti, pa še to ne natančno. Da, že več kot en mesec sem na Švedskem! To je že petina prvega semestra. Sploh nimam občutka, da bi bil tu že toliko časa. Zdi se mi, da je minil komaj dober teden, čeprav sem vmes že odpisal dva izpita (jutri me čaka tretji in naslednjo soboto četrti). Če odštejem birokratske zadeve, ki se še vedno niso umirile (predvsem zaradi pošiljanja papirjev sem in tja), teče življenje dalje brez hujših posledic. Ne bom lagal – ni prav vsak dan silno zanimiv in vreden, da bi po njem posneli pustolovski film z opicami, ki žonglirajo, in z glavnim zlikovcem, ki je po vsej verjetnosti neke vrste mavrični fazan z monoklom. Takih dni človek v t. i. zahodnem svetu najbrž ne more pričakovati, a če ne prinesejo podlage za usekan holivudski film, še ne pomeni, da so povsem ničvredni. Tu se počutim vedno bolj domače, asocialnosti nekaterih domačinov navzlic. In poleg tega, kakor pravi moja mami: »Wsak dan pa ni na garah somn!« (Transkripcija za ljudi z neidrijskih koncev: Vsak dan pa ni semnja v gorah!)

Švedska blondinca, o katerima sem se bil že razpisal (da, tista dva, ki sta bila vztrajno tiho, kot bi se bila nepreklicno zavezala molčečnosti v oddaljenem samostanu Naše Gospe Brezmejne žalosti), sta bila očitno tako užaljena, da sem si drznil v sanjah pomisliti, da ju bom poskušal nagovoriti, da sta se jela odločiti, da se preselita. Kam? Pojma nimam. Vem samo, da tiste frajle, ki je izustila usodni »Välkommen!« (in se s tem gotovo obsodila na nekaj let v še nekoliko oddaljenejšem kloštru Naše Gospe Neustavljivih solzá), nisem videl že lep čas.

S Kitajcem iz zgornjega nadstropja se še najbolje razumeva, čeprav se pogovarjava le takrat, ko se srečava v kuhinji. Tudi z neposredno sosedo se pogosto srečujem, in ravno vzadnjič sem izvedel, da je tudi ona tu šele dva meseca in da torej jaz nisem edini novodošli (joj, hrvatizem!) pripadnik te zadruge. Pravzaprav mislim, da smo zdaj ostali samo mi trije – jaz, moja soseda in Kitajec iz zgornjega nadstropja. V vmesnem nadstropju (s sosedo sva namreč v spodnjem) je vhod v kuhinjo, poleg njega pa skrivnostna vrata, v katera in iz katerih še nikoli nisem videl vstopiti nikogar. Prav zato sem sosedo vprašal, če kdo živi tam, nakar mi pove, da nekdo je tam, vendar ga še nikoli ni videla, ker naj bi imel svojo kuhinjo in naj se sploh ne bi kazal. Komentiral sem, da se mi zdi to nekam srhljivo, ona pa se je nadvse strinjala. Še bolj srhljivo je bilo nekega večera, ko sem v kuhinji sekljal korenje, nakar slišim, da se odprejo vrata v blok. Rožljanje ključev, odpiranje vrat. Aha, skrivnostni sosed. Razmišljal sem, da bi nonšalantno zapustil kuhinjo, da bi vsaj videl, kako izgleda. A še preden sem lahko spustil nož iz rok (to se sliši precej bolj morbidno, kot je dejansko mišljeno!), je skrivnostnež že izginil v sobo, zaprl vrata in – ŠKLJOC! – zaklenil za sabo. Mogoče imam prebujno domišljijo, ampak od takrat naprej si ga predstavljam kot ljudožerca. Pravzaprav mi je šele zdaj kapnilo, da mogoče blondinca vendarle nista krenila v klošter, hm ... Bah, zdaj se bom gotovo moral malo pogosteje javljati.

Prejšnji ponedeljek sem pisal test za uvrstitev v skupine pri tečaju švedščine za študente na izmenjavi. Glede na uradno povabilo in navodila, ki so trdila, da bo test sestavljen iz več delov (slovnica, besedišče, idiomatika in pisno izražanje), sem pričakoval, da bo zadeva težavna. Kar bi bilo seveda dobra motivacija, da si končno že enkrat za vselej razčistim nekatere nepravilne glagole, ki jih mešam bolj kot presladki malinovec. In kakšen je bil test? Lahko rečem, da se nisem ravno POTIL. Že na začetku, ko je profesorica povedala navodila sprva v švedščini, nato pa vprašala, če naj jih ponovi po angleško, sem vedel, da stvar ne bo ravno težka. Spis je bil dolg 150 besed! 150 besed, da povem, zakaj nisem tako odvisen od mobilnega telefona. In slovnica? Cela stran stavkov, kjer si moral označiti, ali je besedni red pravilen ali ne. Kolegi švedoslovci, BIFF-regeln, BIFF-regeln! Brez tega ne gre. Na to te Švedi konstantno lovijo! Min vän, som arbetar fortfarande ... [PIIISK!] Narobe! Min vän, som FORTFARANDE arbetar ...

Dovolj intermezza, ne vem, zakaj sem ga sploh vključil, večina bralcev tu nima veliko pojma o švedščini. Na testu sem bil uspešen, tako da naslednji teden začnem s tečajem v napredni skupini. Sitno je zgolj to, da se mi delno prekriva z nizozemščino, kar pomeni, da bom spet žongliral. (Mogoče tisti film o opicah vendarle ni tako daleč ...)

In za zaključek (joj, hrvatizem!) moram z žalostno vestjo sporočiti, da sem pojedel vse nonine piškote. Sliko poslednjega prilagam sem, da bodo vsi lahko videli mojo nesrečo.

Mami in nona sicer bojda že izumljata inženirske inovacije, da bi mi na sever poslali novo pošiljko, po možnosti tako, da se ne bodo preveč razdrobile. Njunih poslovnih skrivnosti tu ne bom razlagal, dokler jih ne patentirata.

Kmalu se spet oglasim, gradiva se je namreč zdaj še kar nabralo.

Ampak brez priganjanja!

»Kdaj bo pa Jakec spet kaj pripovedoval?«

Ali pa: »Dej rječ Jakatu nej hmal spet kwa napiše! Ka me tuk w dobra wule spraw!«

Hahaha, se murm rečt de prow mal pagrišem Idrje!

Hipni rezanci, babja književnost in zavijanje vetra

2011-09-15T00:20:00.002+02:00

Nekateri bi že lahko počasi nehali sitnariti, kdaj bom kaj napisal. Za koga pa mislite, da sem dodal tisti podnaslov zgoraj (pod Jakec pripoveduje) – za oportunistične odvetnike? Dovolj norosti! Če vam manjka čtiva, se lahko obrnete na lokalno knjižnico ali pa berete naključne članke na Wikipediji, kot to počne vsak normalen človek, ki se dolgočasi (in/ali skuša učiti za izpit).

Kot sem uspel razbrati iz vaših brezštevilnih paničnih odzivov na mojo odsotnost, vas skrbi, kaj se z mano dogaja, obenem pa vas do kosti razžira firbčnost. Najbrž sem storil gromozansko napako, ko sem v to internetno telenovelo vpletel tisto nič hudega slutečo sosedo, ki je od takrat nisem srečal niti enkrat samkrat. Mislim, da sem še največkrat naletel na kitajskega soseda iz zgornjega nadstropja – hm, štirikrat? Pa še takrat izkušnja ni bila ravno pretirano socialna. Ubogi človek študira medicino (in to redno, ni le na izmenjavi), zato se mu vedno nekam mudi. Vzadnjič (v ponedeljek, če me spomin ne vara) pa sem bil jaz bolj na kratkem s časom, ko sem ob pol desetih pritekel z nizozemščine, da bi govoril z drago materjo po Skypeu. Stopil sem v kuhinjo, da bi iz hladilnika vzel vanilijev filmjölk (kot neke vrste jogurt) in si pripravil kosmiče, in Kitajec me zaradi tekoče vode in cvrčanja na štedilniku ni slišal vstopiti. Jaz sem sklepal, da je ravno zaposlen in se ne more obrniti, zato sem ga pozdravil, nakar je ubogi fant praktično zletel v zrak in skoraj izpustil krožnik iz rok. Iz srca sem se mu opravičil, on pa mi na srečo ni nič zameril. Še več, rekel je, da je on kriv, ker se tako zlahka prestraši. Od vseh ljudi v tem bloku je čutiti še najbolj normalen. Razdalja in kulturne razlike, BAH! S Švedi se je trikrat težje pogovarjati, pa živijo precej bližje.

V glavnem, moje življenje se tu na Švedskem počasi umirja, tako da enostavno ne morem več pisati vsak dan, razen če koga res zanima, kaj počnemo na predavanjih in kaj nam potem naložijo za domačo nalogo. Raje počakam, da se nabere dovolj zanimivega.

Včeraj (v torek) sem bil cel dan prost, ker je urnik za ta teden tako čudno razporejen (v ponedeljek sem bil na faksu od devetih do devetih z dvema urama premora), in zjutraj me je zbudil čuden zvok, ki ga v polsnu nisem mogel docela opredeliti (tu v domu nisi nikoli prepričan, ali gre za vodo v ceveh, za šumenje v radiatorjih, za brnenje računalnika ali za kaj čisto tretjega). Ko sem vstal, se je izkazalo, da je bil to veter! Tu v Göteborgu zna biti precej vetrovno, kar samo po sebi sicer ni tako sitno, je pa nadležno, če dežuje (kar se tudi pogosto zgodi). Imel sem dober namen, da se odpravim v mesto, vendar si daljše ekspedicije nisem hotel privoščiti, ker se mi po pravici povedano enostavno NI ljubilo. Šel sem v knjižnico, kjer sem si končno uspel izposoditi nizozemsko slovnico in učbenik za ruščino.

Nato sem se vrnil domov in se lotil stvari za šolo (jutri imam namreč že kar prvi izpit), preostanek (deževnega) dneva pa sem preživel ob branju te bedarije:

Da, babja bukva! S seboj sem jo vzel samo zato, ker je v italijanščini, jaz pa že nekaj časa nisem prebral ničesar v italijanščini (če ne štejem internetnih časnikov, Wikipedije in podobnega). Izkazalo se je, da so vsej bedi navkljub tovrstne knjige precej koristne za učenje tujih jezikov. Zakaj? Ker so tako neizmerno predvidljive, da človek tako ali tako pozna celotno zgodbo, kakor hitro prebere opis na zadnji strani. Hkrati pa so tako polne klišejskih izrazov in ponavljanj, da se moraš prav truditi, da si česa ne bi zapomnil. Saj sem vedel, da tale Kinsellovka ni ravno Kafkova duhovna dedinja, ampak da je pa kliše na dveh nogah (petkah?), si pa nisem predstavljal. Tolažim se s tem, da še zdaleč ni tako butasta kot Somrak. Ta del bom zdaj zaključil s sramotnim priznanjem, da dejansko razmišljam, da bi se lotil kake Strastne zapravlijvke v nizozemščini. Cenjene bralke mi seveda lahko tudi kaj priporočite.

Ker od prejšnjega dne, ko sem se večinoma zgolj učil in bral te bedarije (in zvečer pogledal še film o Heidi, pojma nimam, kaj me je obsedlo), nimam nobenih dih jemajočih slik, sem se odločil dokumentirati svoj poskus z izjemno poceni hipnimi rezanci (ne maram izraza instant), ki sem jih odkril. Stali so samo okrog 3 krone (0,35 €), zato sem pričakoval popolno katastrofo. Ker sem vedel, da se ljudje tu nadvse radi naslajajo nad mojo nesrečo, sem seveda napravil slike:

Še zapakirane dobrote

Pred eksperimentom (predstavljajte si zlovešče zvoke grmenja)

Videti je najbrž precej nagnusno, ampak zagotavljam, da dejansko niso bili niti pol toliko odvratni!

Dejansko so bili za tako poceni obrok presenetljivo dobri, tako da jih bom ob naslednji priložnosti še nabavil.

Za konec naj povem, da se tudi Švedi počasi (a vztrajno) pričenjajo tajati. Danes sem pri japonščini »po naključju« spoznal Šveda, ki je pravzaprav s Finske. No, njegova družina je s Finske, on je rojen tukaj. Kako sem ga spoznal? Profesorica (ja, tista, ki govori švedsko z japonskim naglasom, za crknit smešno) je zahtevala, naj se razporedimo v pare, tako da sem soseda kar vprašal, če bo sodeloval z mano. Nekaj časa je šlo, potem pa je začel govoriti tako hitro, da ga nisem več razumel, in sem ga prosil, če lahko govori malo bolj počasi, ker nisem Šved.

»AJA?!«

In potem se je še kar navdušil, ker znam švedsko, in me začel spraševati sto in sto stvari, da sem ga kar malo težko dohajal. Med drugim me je vprašal, kako se počutim v Göteborgu, in rekel sem, da nimam večjih težav, da pa je s Švedi malo težje govoriti, ker so malo ... Tu mi je zmanjkalo besed, nakar je on brž ustrežljivo in z nasmehom vskočil: »Asocialni?«

TEGA NISEM JAZ REKEL!

Jezikovna kavarna, mednarodno narečje in lambada

2011-09-11T02:12:00.002+02:00

V petek popoldne so tutorji pripravili multikulturno srečanje v eni od študentskih kavarn. Dogodek so reklamirali pod imenom »language café« oziroma jezikovna kavarna, kot bom to poslovenil jaz, ki zaradi kritične poklicne deformacije preprosto ne morem operirati s tujimi izrazi v slovenskem besedilu. Kolikor mi je znano, se taki dogodki odvijajo tudi v Ljubljani, vendar ponavadi nikoli nisem imel časa, da bi se jih udeleževal. Do večera sem bil namreč na predavanjih, potem pa sta prazen želodec in zaspana glava vedno silila domov, tako da sem moral druženje žal preskočiti.

Tokrat mi tega ni bilo treba storiti, saj smo bili za začetek dogodka dogovorjeni že ob štirih popoldne, blebet pa naj bi trajal do šestih. Hm, pravzaprav nisem niti pojasnil, za kaj se je šlo. Če je koncept slučajno komu povsem izvenzemeljski: mnogo ljudi z mnogo različnimi jeziki se zbere v kavarni, nakar se razporedijo po mizah glede na jezik, ki ga želijo govoriti. Tokrat smo imeli priložnost govoriti kitajsko, japonsko, angleško, nemško, italijansko, špansko in seveda švedsko. Ker je kavarna trajala le dve uri, je bilo praktično nemogoče obiti vse mize, ki so te zanimale (upam, da nisem bil edini s tem problemom!), vendar je bilo pri švedski mizi kar nekaj zanimivih ljudi z različnih smeri neba, tako da mi ni bilo dolgčas.

Poleg že dobro znane Belgijke sem malo bolje spoznal še dva Nemca, ki se učita švedsko in ki sta glasno izrazila neodobravanje nad svojimi švabskimi kolegi, ki da ves čas govorijo samo nemško in se držijo v zaprtem krogu. Eden od njiju se švedsko sicer uči šele eno leto, vendar se da z njim prav lepo pogovarjati. (Mi pa vedno bolj postaja žal, da se še nisem učil nemško – to imam v načrtu čimprej urediti.) In kdo bi si mislil, pri komunikaciji z njima mi je pomagalo tudi domače narečje! Z Nemcem se namreč zapleteva v pogovor o mestu in o tem, v katerem delu živiva, in katera pot do centra je najbolj enostavna ... In glej ga zlomka, za nobeno stvar na svetu se nisem mogel spomniti švedske besede za »enostaven«. In potem kar naenkrat bleknem »ajnfah« in vse je bilo lepo in prav.

To se mi je potem zgodilo še nekajkrat. Ko sva govorila o vremenu in o tem, kako ne marava vročine, je Nemec rekel, da sicer tudi sam ne mara pretoplega vremena in da mu je v Göteborgu s tega vidika zelo všeč, ampak da ga moti ... In tu dvigne roko in začne drgniti palec in kazalec drug ob drugega, kot bi hotel pokazati nekaj v zraku.

Sklepal sem, da misli vlago: »Det finns lite mer fukt i luften, menar du?« (Hočeš reči, da je malo več vlage v zraku?)
Ni me dobro razumel.
»Fukt.« Spet nič.
Nazadnje rečem »fajht«, on pa se začne smejati in kimati. »Feucht, ja!« Kakšna sreča, da sem z idrijskega konca. Dolga stoletja avstrijske nadvlade so se vendarle splačala!

Z Belgijko sem se zapletel v (prijateljsko) debato o razlikah med flamsko in nizozemsko nizozemščino. Povedala mi je precej zanimivih stvari o tem, kaj si Flamci mislijo o Nizozemcih in o njihovi nizozemščini. Med drugim to, kako butasto se jim sliši, če ob odhodu pozdraviš z »Doei!« (kar jaz precej pogosto počnem), kako je naravnost obupno poslušati prekomerno hrkanje (ki ga jaz ponavadi prav razločno izgovarjam, ker se mi sliši tako enkratno!) in kako se Nizozemcem belgijska nizozemščina zdi čudaška. Na koncu sem ji sicer povedal, da se opravičujem, če ji žrem živce s svojo holandščino, ampak da zaenkrat nimam namena presedlati na belgijsko izgovorjavo, pa je rekla, da nič ne zameri, ker sem tako ali tako tujec in teh »žal nihče ne uči flamsko«. Prijazno dekle, ta Belgijka!

Dogodek se je prekmalu končal, saj smo se komaj dobro razgovorili, pa je bilo že konec. Organizatorji so sicer obljubili, da bo konec meseca ponovitev, tako da se že veselim.

Z Belgijko in z Nemcema sem nato krenil nazaj proti središču mesta, kjer smo si izmenjali telefonske številke in sklenili, da se še srečamo – sploh Nemca sta bila zelo zadovoljna, da sta našla nekoga, ki je pripravljen govoriti švedsko.

Ko sem hodil proti domu, sem se spomnil, da sem s seboj vzel fotoaparat – v dobri veri, da bom na poti do kavarne napravil nekaj slik mesta. Preden sem se odpravil od doma, je namreč sijalo sonce, ko pa sem stopil tja, se je spet zoblačilo, tako da sem slike (spet) prestavil na kak drug dan. Poleg tega na trgu nekaj popravljajo, slik gradbišča pa zaenkrat ne bi objavljal, razen če bi kdo izrecno rad videl kupe peska in železne tramove.

Se je pa sonce ob korakanju mimo fakultete vendarle spet malo pokazalo, tik preden je zašlo, zato sem izkoristil priložnost, da vam pokažem vsaj svojo nadomestno almo mater:

Mimogrede naj povem še to, da so me ponekod prekrstili v Jacoba (da, s C-jem). Pri nizozemščini si je profesorica namreč samo na hitro zapisala ime, po priimku pa me je vprašala šele naslednjo uro. Ko sem se ji velikodušno ponudil, da ji ga napišem in ji prihranim muke z nezemeljskimi znamenji, sem opazil, da je narobe napisala moje ime. Sprva sem ji še hotel nekaj reči, vendar nisem imel srca, saj se mi je zdela napaka naravnost simpatična in sem jo kar zanemaril. Pri nizozemščini sem torej Jacob. Nasploh sem ugotovil, da imajo ljudje z mojim imenom precejšnje težave. Na srečo se mi vsaj ni treba ukvarjati s priimkom – tu se namreč vse tika in kliče po imenih, tudi profesorje (občutek je sprva prav malo neprijeten, če si Slovenec).

In zdaj še zadnji del tega vpisa: ob lambadi iz naslova si je najbrž marsikdo predstavljal kaj neverjetno idiotskega, npr. da sem se vpisal na tečaj latinskih plesov ali pa da sem plesal s sosedo, s katero nekateri ŠE VEDNO pričakujejo ljubezenski zaplet. Na to sem tudi računal, saj sem s tem k branju gotovo privabil marsikatero naivno dušo, a vas moram žal vse razočarati! V mislih sem namreč imel zgolj tisto pesem iz devetdesetih let, ki jo je zapela Kaoma. Ne vem zakaj, ampak kar naenkrat mi je šinila v glavo in nisem imel druge izbire, kot da jo poslušam znova in znova. Pešačenje po rahlo deževnem severnjaškem mestu ob spremljavi brazilskih ritmov je prav nenavadna izkušnja. Skoraj kot bi poslušal psa, ki mijavka.

Kulturni šok in večjezičnost sta očitno že izterjala svoj davek.

Prva žehta, osnove preživetvenega gospodarstva in pisma iz domovine

2011-09-08T23:56:00.002+02:00

Pa sem nazaj! Dovolite, da se najprej opravičim za dolgo odsotnost. Pisanje tega dnevnika vzame kar precej časa in za nekaj dni sem se posvetil drugim rečem, mnogo stvari pa je bilo – ne bom rekel negativnih, to bi bilo preveč dramatično – raje nepozitivnih. In ker seveda nočem, da se ta dnevnik spremeni v jamrasto nordijsko rajanje, sem bil tako prijazen, da sem počakal, da se je nabralo dovolj zanimivih reči. Upam, da boste krvosesi zadovoljni – presenečen sem bil nad tem, kako hitro (in nasilno) so se nekateri odzvali, ko jih zjutraj ni pričakal nov zapis.

Nekaj utrinkov:
»Jakaaa, mi bi braaaliii!«
»Pogrešam tvoj dnevnik, četudi nisi naš sluga.«
Neka neimenovana oseba me je napadla celo po rimljansko: »KRUHA IN IGER!«

Švedskega kruha prav gotovo ne mislim razdajati (slovenski je namreč cenejši), iger pa tudi ne – razen če bi spet radi slike »poganjkov«. Mimogrede, če koga zanima kaj specifičnega o Göteborgu in/ali o mojem življenju tu na severu, naj mi sporoči, jaz pa se bom potrudil, da v naslednjih kronikah opišem še to.

Samo kot zanimivost: švedska imena za dneve tedna (måndag, tisdag, onsdag, torsdag, fredag, lördag, söndag) skoraj vsa izhajajo iz imen starih nordijskih bogov. Fredag – Frejin dan, torsdag – Torjev dan, onsdag – Odinov dan (včasih je bila beseda odensdag, pa se je skrajšala), tisdag – Tirjev dan. Izjema so måndag (mesečev dan), söndag (sončev dan) in lördag. Kaj pa je lördag oz. lögardag? Dan za pranje oziroma kopanje, haha! In ker sem že na Švedskem, sem se tudi sam predal prašvedski tradiciji, zato sem v soboto opral umazane cunje, ki so se nabrale od prihoda sem. V domu, kjer stanujem, sicer imamo pralnico, in sprva sem hotel tja, potem pa sem nekje prebral, da bi se bilo treba naročiti po internetu, jaz pa še nisem dobil uporabniškega imena in gesla.

Vesel sem, da me tehnologija in zahodnjaško življenje še nista povsem pokvarila, saj sem takoj zatem pomislil, da bom stvari opral na roke. Prazgodovinskost te dejavnosti sem sicer rahlo razblinil s tem, da sem najprej šel na internet in preveril nekaj navodil, kako prati na roke (na Youtubeu je presenetljivo število posnetkov prijaznih in nerazočaranih gospodinj, ki dajejo raznovrstne nasvete), nato pa v svojo kad natočil nekaj vroče vode, dodal malo čistilnega sredstva in premešal, da je nastala prijetno dišeča milnata juhica, v katero sem vrgel nič hudega sluteče cunje. Ko sem jih splaknil in obesil, je nastalo tole:

Pozneje sem sicer izvedel, da bi se lahko prijavil tudi v pralnici, ampak tega podviga s kadjo vsekakor nisem obžaloval. Človek mora znati prati tudi na roke. Poleg tega se zna zgoditi, da bo pralnica več dni zasedena, zato me je zanimalo, ali se lahko zanesem tudi na načrt številka B. Škoda, da ne živim v Stockholmu – tam bi bil gotovo že deležen nominacije za Nobelovo nagrado za iznajdljivost.

Vikend je sicer minil precej mirno. Še vedno imam v načrtu prehoditi Göteborg in napraviti nekaj spodobnih slik mesta, da jih spravim sem gor, vendar mi pot vedno prekriža vreme. September je v Göteborgu precej podoben našemu aprilu. Pravzaprav je še nekoliko hujši. Po dveh dnevih se človek že navadi, da ne odpira dežnika za tistih nekaj kapljic, ki pikirajo z neba vsakih deset minut. Če nenehno panično mahaš naokrog s svojo dežno zaščito, se namreč počutiš kot občutljiv hipohonder s hudim primerom preganjavice.

Čez teden se ni zgodilo nič kaj zanimivega, prej nasprotno. Imel sem prvo uro ruske književnosti, kjer sem bil neizmerno razočaran. Profesorica je namreč samo sedla za kateder in začela brati. Lahko bi nam naredila kopije, da bi ji sledili, a žal ni bila tako prijazna. Eno uro in pol je sedela za katedrom in brala visokoleteče opise Puškinovega življenja in dela, in, oprostite (kot bi rekla ena od mojih profesoric iz Ljubljane), tega še v slovenščini ne bi hotel poslušati. Besede sem sicer razumel (v švedščini, jasno, rusko še ne znam toliko), ampak pomena pa ne. Zapomnil sem si en sam stavek – tistega, ob katerem sem rekel, da je bilo dovolj, in šel risat poganjke po papirju: »Njegovo smrt v dvoboju bi lahko interpretirali kot zakrinkan samomor.« Ko je profesorica še povedala, da naslednjič ne bo več toliko brala in da se bomo pravzaprav ves čas samo pogovarjali med sabo o tistem, kar smo prebrali (in branja je bilo res ogromno – v švedščini žal še ne morem korakati s takim tempom, sploh pa ne pri velikih ruskih piscih), je bila obsodba pravnomočno overjena. Nič ruske književnosti zame, hvala lepa. Sploh pa ne take z dolgočasno profesorico.

V prihodnje načrtujem nekaj ekspedicij po različnih trgovinah v Göteborgu. Rad bi namreč ugotovil, kje so stvari najbolj poceni. Ne zato, ker bi bil varčen kot stric Skopušnik. (Čeprav je res, da Erasmusov vbogajme še zdaleč ni dovolj, da bi pokril stroške stanovanja. K sreči sem deležen tudi Zoisove miloščine, tako da se s severa nemara le ne bom vrnil v rdečih številkah.) To je bolj izgovor, da se malo bolje spoznam z mestom. Najbližja trgovina je namreč dve minuti proč od doma. Če bi bil resnično len, bi lahko bolj ali manj celotno izmenjavo preživel v Bermudskem trikotniku med fakulteto, domom in trgovino. Z občasnimi zunajtrikotniškimi ekspedicijami v center mesta, kjer se pišejo izpiti.

Za konec naj omenim samo še to, da sem včeraj dobil prvo pošto, in sicer razglednico, ki mi jo je poslala zvesta cimra, ter pismo od babice. (V življenju še nikomur nisem rekel babica, ampak tole »babico« kličem po imenu, imen pa ne maram zapisovati sem.) Že leta nisem dobil pravega pisma, zato moram reči, da sem ga bil prav res vesel! Počutim se prav elegantno meščansko. Zdaj moram le še prositi svojo ljubo mater, naj mi prinese kave (mami bi jo gotovo prinesla, če bi bilo res treba), in po možnosti spisati neke vrste politični manifest ali pa pesniško zbirko, ob kateri bo ogorčeno širno karantansko cesarstvo.

Eh. Kdaj drugič.

Umetnost sklanjanja, švedska japonščina in papirji brez konca in kraja

2011-09-01T21:12:00.004+02:00

Univerzalna definicija dolgčasa: Slovenec, ki sedi v učilnici s kupom Švedov, ki jim profesorica obupano poskuša pojasniti, kaj je to sklon. Da, to se mi je zgodilo danes zjutraj, ko smo imeli prvo uro ruščine. Nisem prepričan, ali je bilo prav, da sem se vpisal na prvi nivo ruščine. Z drugim nivojem sicer lahko nadaljujem naslednji semester, in tako ali tako potrebujem točke, ampak jebelacesta, kako lahko živiš v Evropi, ne da bi slišal za sklone? Dragi Švedi, v sosednji državi (oziroma v tem primeru celo v ISTI UČILNICI) imate cel kup Fincev, oni vam lahko postrežejo kar s petnajstimi. Saj razumem, da so marsikomu nekateri jezikovni koncepti tuji, ampak če sem jaz lahko dojel čudaška švedska pravila (bestämd form!), nizozemsko sintakso (naravnost iz pekla) in določeno mero japonskega pregibanja glagolov (aaaa!), potem bi tudi en povprečen medelsvensson lahko razumel, kaj je sklon (saj imajo saški rodilnik in tožilnik pri zaimkih).

Ruščina po švedsko. Rajajmo!

Na srečo se mi tokrat ni bilo treba predstavljati (profesorice ni zanimalo, ali smo prijavljeni in kako nam je ime, preveč je bila zagnana), tako da še nihče ne ve, da sem tujec, razen mogoče tistih dveh poleg mene, ki sta nenehno špegala v moj blok, kot bi na njem z marsovsko pisavo pisalo »Za kosilo vedno jem žive zajčke.« V resnici piše samo »Študentski servis«. Aaa, Š! Vražji agent! Sprva sem se mislil predstaviti in malo poklepetati, ampak se potem iz principa nisem. Mnogo preveč zabavno je bilo dražiti njun firbec. Tudi profesorica še ne ve, da sem iz Slovenije. Nisem prepričan, kaj se bo zgodilo, ko bo izvedela. Predstavila se je namreč kot obsedenka s slovnico in z jeziki in pokazala skrajno zanimanje za Fince v razredu.

Po predavanju sem imel eno uro odmora, ki sem ga izkoristil za čakanje v vrsti za informacije (da, spet). K sreči sem spet naletel na prijazno gospodično od vzadnjič. (Ne vem sicer, zakaj je stalno preklapljala med švedščino in angleščino. Očitno ima že tik, da kakor hitro vidi na papirju »Erasmus«, začne v angleščini.) Dal sem ji papir, ki včeraj v knjižnici ni obrodil nobenih sadov, in vprašal, če lahko s tem dobim kartico za izposojanje knjig. Izkazalo se je, da ne. Dobil sem namreč še TRI papirje. Na enem od njih je nekje skrito geslo, s katerim se moram prijaviti na spletni strani univerze, da dobim DRUGO geslo, s katerim se potem prijavim na UČNI PORTAL UNIVERZE in TAM naročim ŠTUDENTSKO KARTICO, nakar jo moram priti iskat nazaj na informacije, NAKAR lahko v knjižnici naročim kartico za izposojo.

Potem ko sem rahlo presunjen sedel na kavč pred informacijami (ja, KAVČ!) in začel spravljati papirje, sem se zapletel v kratek pogovor z bližnjo Švedinjo. Ne vem, zakaj se lahko nekatere ljudi tukaj tako lepo razume, drugih pa NIČ. Sploh tistih, ki ne govorijo normalnega R-ja, ampak tistega grlenega. Vsakič ko naletim na takšnega človeka, me oblije srh. No ja, vsaj ni danščina.

Hitra ponovitev hiragane in katakane po celem poletju rjavenja.

Zatem sem imel japonščino, kjer pa se ni zgodilo nič zanimivega. Imam pa občutek, da bom tu v Göteborgu naletel na vse možne kombinacije jezikov in naglase. Japonska švedščina (profesorica je namreč z Japonske, ampak govori tekoče švedsko, le da je izgovorjava še vedno precej japonska), švedska japonščina, nizozemska švedščina (ena od profesoric pri nizozemščini je iz Groningena, se mi zdi), švedska nizozemščina (ki sem jo omenjal prejšnjič), francoska angleščina (aaa!), nemška angleščina (joj, komaj zadržujem smeh – kot bi poslušal Hitlerja!) ... Vse živo.

Dovolj za danes. Jutri je petek in konec prvega delovnega tedna. Zaenkrat še nisem potonil, tema pa me tudi še ni potisnila v depresijo (pravzaprav je zdaj ura 20:52 in je še vedno le mračno). Držite pesti, da se mi v knjižnici uspe prijaviti, preden mi mrhovinarji pred nosom razgrebejo vse knjige!

Razločna jastrebovka, jalova knjižnica in zavijanje po stockholmsko

2011-09-01T00:09:00.002+02:00

Zjutraj sem bil tako utrujen, da sem se komaj spravil iz postelje. In kot da utrujenost že sama po sebi ni dovolj nadležna, je ob blazini stal hudiček, ki se je ves čas hihital, naj prešpricam uvodno predavanje v švedščino, ker tako ali tako ne bom izvedel nič pametnega.

V upanju, da ga bom zignoriral, sem nastavil budilko še za deset minut spanca in se nato končno dvignil ter pripravil na (precej kratko) pot do fakultete. Na srečo mi je bila naklonjena vsaj ta milost, da na hodniku nisem srečal tistih dveh plavolasih čudakov od včeraj (KAJ, nekaj časa pač ne bom ravno postavljal njunih podobic na oltar) in da je bil uvodni sestanek na fakulteti v tako imenovani »Veliki predavalnici« (Stora hörsalen – ki pravzaprav ni tako grozno velika), ki mi je celo ni bilo treba iskati več kot pet minut.

Ker sem bil nekoliko prezgoden, sem čakal pred učilnico in si v okoliških izložbah ogledoval knjige, ki so jih izdali ljudje s fakultete. Saj veste, tiste tipične knjige z dolgočasnimi platnicami, s kilometrskimi naslovi (oziroma z avtorji, ki imajo kilometrske nazive) in z bolj ali manj marginalno uporabnimi temami. Kaj že? Vonj v sliki – slikovno gradivo kot komunikacijsko sredstvo v oglasih za parfume.
Na tej točki sem pustil knjige pri miru in pogledal okrog sebe, nakar me je spet pričakal standarden prizor. Cel kup Švedov, ki so se držali zase. Globoko sem vdihnil in se začel pripravljati na reprizo prejšnjih debaklov.

In potem me nekdo pokliče po imenu!

In kar naenkrat je pred mano Belgijka, ki sem jo spoznal včeraj, in izkazalo se je, da imava nekatere švedske predmete skupaj! Ne vem še sicer, kako pogosto se bova videvala na predavanjih, ampak na tem uvodnem srečanju sem je bil vesel, da je kaj. Sploh potem, ko se je izkazalo, da je imel jutranji hudiček v precejšnji meri prav. Večina stvari, ki so jih tam povedali, je bila namenjena rednim študentom, ki mislijo tam pisati tudi diplomo itd. Meni kot muhi enoletnici (ali polletnici, še zdaj ne vem) tega seveda ni treba vedeti, zato sem se le trudil – oziroma skupaj z Belgijko sva se trudila, da ne bi zaspala. Spodaj pred tablo so namreč govorili vseh sorte ekstremi – najprej ženska v poznih srednjih letih, ki je bila videti kot nekakšen križanec med jastrebom, okostnjakom in slovansko boginjo smrti. Govorila je skrajno, ampak res skrajno razločno – in še vedno ne vem, ali je bilo to dobro ali ne. Lepo se je razumelo, kaj je govorila, a mi to ni bilo v veliko pomoč, saj ni povedala nič zame relevantnega. In poleg tega je vse skupaj zvenelo, kot da nas skuša hipnotizirati. Za njo je prišel profesor, ki sem ga zaradi globokega glasu in momljanja komaj kaj razumel. Zdelo se mi je, kot da poslušam brnenje motorja. In zatem še dva študenta. Enemu se je očitno mudilo in je blebetal tako hitro, da sem lahko ujel le tiste ključne besede (zdaj imam čas, da jih spravim v kolikor toliko smiselno celoto), drugi pa je bil po principu profesorja, le da je bil mogoče kanček bolj razumljiv.

Po predavanju sva z Belgijko spoznala še nekaj finskih deklet – ki so se predstavile, kakor se SPODOBI! Njihova imena sem sicer že pozabil, ker jih je bilo preveč na kupu, pa še strašno so si podobne, ampak no, ob njih se zdaj vsaj ne počutim kot v Narniji za časa Bele čarovnice (oziroma kot, em, ohrovt med lamami, za tiste, ki niste brali Zgodb iz Narnije).

Zatem nama je s flamsko prijateljico uspelo najti še pisarno, kjer prodajajo skripte, in jaz sem za 250 kron (28 €) kupil cel paket za nizozemščino. Upam, da se bo splačalo, jebelacesta. V življenju še nisem dal toliko za skripto.

Nekam veliko nizozemščine. Norost? Ah, ne.

Nato sva zavila še v fakultetno knjižnico, kjer sem knjižničarju pred nos pomolil izpis, ki sem ga dobil včeraj v pisarni, in vprašal, kaj naj naredim, da si bom lahko izposojal knjige. Prvih nekaj sekund je mencal in takoj sem vedel, da ne bo nič iz tega. In res, na koncu si je po mojem kar nekaj izmislil in me poslal na informacije, kjer pa je bila precejšnja vrsta, zato nisem hotel čakati, saj sem bil že pošteno lačen. Z Belgijko sva se torej razšla.

Doma sem si pripravil kosilo in spravil v torbo potrebščine za nizozemščino, katere nova iskriva izdaja me je čakala zvečer. Tudi tokrat sem bil v skupini skupaj s Švedinjami s prejšnje ure in bilo je celo nekoliko bolje od vzadnjič, vendar so bile vaje vsaj zame še kar težavne, saj smo morali najprej na glas brati zgodbo v nizozemščini, nato pa prevajati v švedščino. Uf. No ja, vsaj branje mi ni delalo težav. Ostali namreč še nimajo toliko pojma o nizozemski izgovorjavi in privlečejo na dan vseh sorte pošvedenih besed. Poleg tega mi je bilo zdaj že drugič rečeno, da zavijam malo po stockholmsko. Ljudje mi vztrajno zatrjujejo, da to ni slaba stvar, in zaenkrat jim verjamem.

Odlomek iz zgodbe, ki smo jo brali. Muka? Ah, ne.

Zvečer sem po Skypeu prvič govoril z družino (celo USPELO jim ga je namestiti) in s cimro, ki ji je očitno skrajno dolgčas, če se odpravlja spat že ob enajstih! Mimogrede lahko dam še oglas – če bi me kdo rad slišal oziroma videl, me lahko doda na Skypeu. Mislim, da sem bolj ali manj edini Jaka Čibej, tako da me ne bo težko najti.

Preden končam, bi se še vsem rad lepo zahvalil za številna spodbudna sporočila in komentarje! Lepo je, da se spomnite name in mi vlivate korajže pri prvih korakih tu na severu.

Zdaj pa res grem v posteljo. Lahko noč in lep dan vsem!

Hm.

Ali lame sploh jedo ohrovt?!

Akademski stres, prijazne sožrtve in ledena kuhinja

2011-08-30T23:34:00.000+02:00

Moram reči, da današnji dan ni bil ravno briljanten. Ne vem, če sem že kdaj doživel kaj tako stresnega, kot je urejanje študijskih zadev na tuji univerzi. Malo sem razočaran nad švedskim sistemom. Mogoče sem imel le nesrečo, ampak očitno je bil moj koordinator za izmenjavo popolnoma in docela nesposoben (in očitno nisem edini, ki tako meni – ugotovil sem namreč, da zdaj sploh ni več koordinator in da je to vlogo prevzel nekdo drug – in meni seveda tega ni nihče povedal). Čeprav sem seznam predmetov, ki jih bom obiskoval, poslal že maja, sem ugotovil, da sploh nisem nikamor prijavljen. Da, scenarij z izpostavljanjem in črkovanjem imena se je ponovil! In kar je še najhujše – to se bo najbrž ponavljalo CEL SEMESTER. In namesto da bi zgolj hodil na predavanja, moram iskati sto petinštirideset milijonov pisarn v zgradbi, ob kateri bi bil še blodnjak v Knososu videti le kot majhna štirioglata soba z enim izhodom, in vsakega človeka posebej spraševati, če me lahko kdo kam prijavi.

Tako živčen, kot sem bil danes, ko sem prvič vstopil v glavno stavbo fakultete, nisem bil še nikoli. Sploh potem ko sem stopil v vrsto za nekaj, kar naj bi bile informacije – kakšne vrste informacij naj bi se tam dobilo, nisem vedel (vsi so nosili tja neke papirje in dobivali neke kartice!), zato sem samo čakal, da me bo po pol ure čakanja v vrsti nekdo poslal nazaj v labirint. Na srečo je bila tamkajšnja gospodična prijazna in mi je dala napotke (če že ne Ariadnine niti), tako da sem potem našel pravo pisarno in se prijavil na nekaj predmetov. Zraven sem dobil še neke papirje, s katerimi prav ne vem, kaj naj počnem. Ženska v pisarni je rekla, da lahko s tistim »med drugim« dobim kartico v fakultetni knjižnici. Nemara bo najbolje, da poskusim tam.

Boga lahko zahvalim, da se mi fakulteta ni popolnoma priskutila. Spoznal sem namreč dve dekleti iz Francije in Belgije (iz flamskega dela!), ki sta bili v podobni situaciji kot jaz, tako da smo križ lahko nosili skupaj. Je pa zanimivo, kako se počutiš manj ogroženega, če si v levjem brlogu in imaš poleg sebe še dve žrtvi, hahaha!

Po vrnitvi s fakultete me je na žalost čakala še ena malo manj prijetna izkušnja. Šel sem v kuhinjo, da bi si pripravil kosilo, in tam sta bila dekle in fant, ki ju prej še nisem videl. Oba sta bila blond, tako da sem takoj vedel, da sta Šveda (ne vem, zakaj so tako obsedeni z blond lasmi!). Pozdravil sem ju in se predstavil in jima rekel, da lahko z mano govorita po švedsko. In punca mi reče: »O, välkommen!«

In to je bilo to.

Sploh se nista predstavila in večji del časa sta me praktično ignorirala, zaradi česar sem se počutil skrajno neprijetno. Jaz sem kuhal svoje kosilo, onadva pa svoje, in na koncu sem jima zaželel dober tek, onadva pa meni nazaj, nato pa sem nesel hrano v sobo in jo pojedel tam.

In potem sem preostanek dneva preživel v sobi in se pripravljal na jutrišnji dan, ko bo spet treba hoditi po pisarnah, v katerih še v življenju nisem bil.

Upam, da bo tega kmalu konec, ker postaja že prav nadležno! Kot lahko potrdijo moji slovenski sošolci: če človek visi le za širino lasu pred stanjem, ko bi začel pogrešati Filozofsko fakulteto v Ljubljani, je zadeva že precej kritična.

No ja, če ne drugega, sem tu na Švedskem, kot sem spoznal včeraj, dobrodošel v cerkvi.

Kuponi za vse živo, odrešitev na listku in prvo predavanje

2011-08-30T00:33:00.002+02:00

Uf, danes se je pa zgodilo toliko stvari, da bom prav težko vse natlačil v en sam vpis. Če ob tem upoštevamo še mojo hibo, da vsako reč razvlečem na trikrat daljšo dolžino, kot bi bilo potrebno ... Začnimo.

Dopoldne je bilo precej nezanimivo. Poleg internetnih stikov z ubogimi dušami iz Slovenije in pripravljanja kosila ni bilo nič omembe vrednega. Mogoče iskanje naslovov in ulic po zemljevidu. Popoldne sem bil namreč namenjen v blagovnico kupit nov telefon, ampak o tem pozneje.

Ob 14.00 bi moral biti v glavni zgradbi Univerze v Göteborgu, kjer so nam vladajoče akademske sile pripravile uvodni sestanek za dobrodošlico. Kosilo sem pojedel ob 13:24, nato pa hitro pobral svoje stvari in stekel iz svoje sobe po stopnišču navzgor. In ravno takrat prvič, odkar sem tukaj, z zgornjih stopnic zaslišim glasove. Tiho prekolnem usodo in se odpravim iz bloka, ker za spoznavanje novih ljudi žal tokrat nimam časa, prepričan pa sem, da me bo ob vrnitvi spet pričakala že dobro znana kripta.

Po zdaj že precej domačih ulicah (človek se res hitro privadi na novo okolje) sem stopil proti centru in po dobrih petnajstih minutah hoje prispel do stavbe, v katero so se z vseh koncev zgrinjali mladostniki vseh barv in oblik. Na tej točki sem si rekel, da bom zgradbo slikal, da bom vendar imel vsaj nekaj, kar bi lahko pripel temu zapisu, in začnem brskati po torbi, ko naenkrat k meni pristopi nasmejan fant, nekoliko višji od mene, in me pozdravi ter vpraša, če je tukaj uvodni sestanek za študente na izmenjavi. Vprašanje je bilo seveda bolj kot ne retorično, vendar je kljub temu imelo svoj namen – spoznal sem prijaznega Čeha, ki študira medicino in bo tu na izmenjavi do pozne pomladi. Skupaj sva vstopila v stavbo in se pogovarjala o tem, kaj študirava, kje živiva tu v Göteborgu in koliko znava švedsko. Dal mi je tudi nekaj napotkov v zvezi z mestno knjižnico. Bil sem precej presenečen, ko sem izvedel, da ne delajo nobenih komplikacij, če si tujec. Prineseš dokument in se prijaviš in pika.

Sestanek sam ni bil ravno strašno koristen. Ne vem točno, kdo vse je imel govor. Delno zaradi obupne akustike, delno pa zaradi nerdeče niti govora nisem ravno dobro sledil. Nekaj o trajnostnem razvoju. Vmes sem celo napravil nekaj slik, tako da lahko pokažem vsaj notranjost glavne dvorane.

Ne smem pa pozabiti omeniti, da smo dobili celo vrsto kuponov! Hvala, Göteborg! Čujte in strmite: cel kup prireditev imamo zastonj, od opere do koncertov in dramskih prireditev ter ogledov mesta in muzejev – vse mogoče! Tako da mi prav gotovo še lep čas ne bo dolgčas.

Po dobrodošlici na univerzi sva se s češkim prijateljem razšla, saj je bil s sošolci dogovorjen za učenje za izpit (medicinci so tu očitno še bolj neusmiljeni, po enem tednu se že preverja znanje). Odpravil sem se v blagovnico, v trgovino z elektroniko, katere naslov sem bil iskal dopoldne. Tam sem kupil telefon, in to celo brez večjih težav. Razen pavliharskih nasmehov prodajalca, ko sem se v švedščini lomil z izrazi mobilne telefonije, ki jih še v slovenščini ne poznam najbolje. No, ampak da ne bo pomote, bil je zelo prijazen in mi je vse lepo podrobno pojasnil. Pozneje sem nekoliko podrobneje analiziral, kaj sem v živčni paniki dejansko rekel: če bi lahko kupil še VSTOPNICO za DENAR, da ga POSTAVIM na telefon, joooj.

V glavnem, zdaj imam švedski telefon! Uzrite:

Potem sem imel še dobri dve uri do začetka prvega predavanja na fakulteti, zato sem se odpravil domov, da bi vmes še kaj pojedel. Nedaleč od doma se mi nato zgodi nekaj povsem nepričakovanega. Čujte in strmite: ustavi me (na videz?) prijazna ženica.

»Du ju spik ingliš?«
»Eee, jag pratar svenska också.« (Tudi švedsko govorim.)
»Gör du det?! Blablabla kyrkan blablabla om du går till kyrkan.« (A res?! Blablabla cerkev blablabla če greš v cerkev.)

In nato vzame listek iz svežnja, ki ga ima s seboj, in mi v roko položi tole čudo:

Hiter prevod najbolj sočnih koščkov:

TO VELJA TUDI ZATE!
ODREŠEN ali PREKLET – NEBESA ali PEKEL?

In potem najboljši del: navodila, kaj moraš storiti, če hočeš odrešenje (priznaj grehe, verjemi v Jezusa, standard), oziroma navodila, kaj storiti, če bi rad večno pogubo: nič, še naprej živi kot do zdaj, ne misli na smrt in večnost, še naprej živi brez Kristusa.

In še veličastni zaključek:

Kdaj lahko postaneš odrešen? – DANES je dan odrešitve

Ženici sem se le lepo zahvalil (navsezadnje zastonj skrbi za mojo nesmrtno dušo – tega v kuponih ni!), vendar si nisem mogel kaj, da se ne bi glasno nasmejal, ko sem stopil za vogal naslednje ulice. Takšnega sporočila pa še ne! Zamikalo me je tudi, da bi stopil nazaj in izpostavil nekatere stilistične nekonsistence v besedilu – vznesene biblične oblike glagolov (hava, äro namesto sodobnejših har, är) na eni in pogovorna oblika zaimka na drugi strani (dej namesto dig). Na hitro sem pošpegal, če je pod navodili za pogubo našteto tudi kritiziranje stilistike (jasno, da ni, ampak vseeno je dobro biti previden), vendar sem se potem raje odpravil domov in pustil prijazno Božjo služabnico pri miru.

Ko pridem pred dom, srečam dekle, ki je ravno prispelo s teka. Steče mimo mene, meni pa se je zazdelo, da ni zgolj še ena od tisočih mimoidočih, ki so danes brzeli mimo mene. Vedel sem, da je ne poznam, ampak kar slutil sem, da ne bo šla samo mimo in konec! (Kar čutim, da tukaj večina ženskih bralk pričakuje nek osladen holivudski zaplet. Sram vas bodi.)

In res, pridem do vrat svojega bloka, in kdo jih odklepa? Ona! In nato me zagleda in vpraša, če tudi jaz živim v tistem bloku. Sprva govoriva angleško, nato pa jo vprašam, od kod je. In reče Nyköping. In potem je beseda kar stekla (po švedsko, jasno), in izkazalo se je, da je moja SOSEDA. DA. Moja NEPOSREDNA SOSEDA. In bila je zelo prijazna in takoj se je ponudila, da mi pojasni, kakšen je sistem v kuhinji, in mi na koncu še rekla, da naj kar potrkam, če bom imel še kakšno vprašanje. Ha! Zdaj pa lahko požrem svoje besede o kripti. Zdaj celo vem, kdo živi tu poleg!

Hm, tole se res vleče. Samo na hitro še o prvem predavanju (nizozemščina). Sprva je bilo rahlo neprijetno. Pred učilnico je namreč sedel cel kup Švedov, ki niso govorili niti med sabo, kaj šele z mano. Takrat sem se pa res počutil kot srnjak med tigri. Kakšna NAPETOST! Stvari so postale še bolj neprijetne, ko se je izkazalo, da me profesorica ni imela na seznamu, in sem se moral POSEBEJ izpostavljati in povedati, da sem tujec, in črkovati svoje izvenzemeljsko ime, medtem ko so vsi buljili vame kot ... tigri v srnjaka?

Med odmorom je bilo že nekoliko bolje. Tri Švedinje so se precej navdušile nad dejstvom, da znam švedsko, in me vprašale, kako dolgo že živim na Švedskem. Hm, en teden?

»KAKO PA POTEM ZNAŠ TOLIKO ŠVEDSKO?!«

Skratka, ognjeni krst je mimo. Zdaj pa grem spat. Jutri bo najbrž spet nekaj podobnega.

UF.

Lenobna nedelja, »poganjki« in čudaški urniki

2011-08-28T23:14:00.005+02:00

Današnja nedelja si vsaj v mojem primeru ne zasluži imena nedelja. Žal ne zato, ker bi bil strašansko zaposlen in bi komaj napraskal nekaj vmesnih sekund za vdih ali dva. Prav nasprotno! Mnogo bolj primerno bi bilo, če bi ji rekel »brezdelja«. To sicer namiguje, da sem cel dan sedel na stolu in brezmiselno štel bunkice na stenah svoje sobe. In se zraven po možnosti še slinil, zakaj požiranje sline je tudi delo. Pravzaprav je tudi štetje bunkic delo, ampak dovolj o tem!

Jutro je bilo precej prijetno. Za zajtrk sem si pripravil čaj in nonine piškote. V dokaz prilagam spodnjo fotografijo.

Popoldne sem se odpravil na kratek sprehod. Do centra mesta se mi ni ljubilo, saj bom tako ali tako moral tja tudi jutri. Urediti moram namreč še cel kup zadev. Najprej moram v mestno knjižnico, ki je vsaj po zgradbi sodeč večja od kongregacije dobršnega deleža slovenskih bukvarn. Vzadnjič sem šel mimo in skozi okno videl napis »Oddelek za otroško literaturo v tujih jezikih«. Pozor. ODDELEK. Po pravici povedano me je malo strah vstopiti. Lahko se zgodi, da najdem pot ven šele januarja. 2013.

Zatem moram poiskati trgovino s telefoni in kupiti nov telefon. Moja zvesta stara Nokia je sicer še vedno pridno delujoča, vendar ima žal to hibo, da njena duša pripada Simobilu. Kar samo po sebi ni ravno bogokletno (ali pač?), vendar – spet, v mojem primeru – pomeni precejšnjo sitnost. Kot prvo, telefon mi v tujini že kar nekaj časa noče niti sprejemati niti pošiljati SMS sporočil (pravkar sem po internetu govoril še z mami in ugotovil, da pravzaprav ne morem prejemati niti klicev!). Pisal sem na Simobil in dobil naravnost prizadet odgovor, da naj preverim, če imam v telefonu pravilno zapisano številko centra za SMS sporočila. Joooj, to je vendar OSNOVNA nastavitev, no, zakaj bi jo spreminjal!? V glavnem, zdaj se je moja zvesta cimra ponudila, da znese tako moj kot svoj gnev nad Simobilovimi lakaji na tako imenovanem Centru za »pomoč« uporabnikom. Ne dvomim, da jih bo brez najmanjšega drobca milosti popolnoma in povsem opustošila. Aja, še vedno nisem povedal, zakaj pravzaprav potrebujem nov telefon. (Intermezzo: In potem na Simobilu vprašajo, če mi lahko sporočila, ki so na čakanju, izbrišejo. Kakopak. Saj zato pa kličem. Ker jih ne potrebujem. IDIOTI.) Tale je, kolikor sem uspel sam grenko spoznati, zaklenjen. Japonka od včeraj mi je svetovala, naj v Nordstanu (blagovnici v Göteborgu) kupim Nokio za 400 kron (45 €), ki naj bi bila najbolj poceni. Au. In to jaz, ki telefon še vedno uporabljam samo za (grozilna?) sporočila in občasne klice, ki se zgodijo približno tako pogosto kot sončevi mrki na petek trinajstega.

Proti večeru se je dan malce izpridil, saj je spet začelo deževati, in to celo nekoliko bolj nasilno kot včeraj. Tudi do zdaj (trenutno je ura 22:32) dež še ni ponehal, zato sem dan preživel precej ... jesensko. Nekaj časa sem bral, potem pa sem se spomnil na igre s papirjem, ki sva se jih zvečer igrala z mami, preden sta z atijem odrinila nazaj proti Sloveniji. Sprva sva se šla potapljanje ladjic, ko pa sva se naveličala, sem na internetu poiskal še nekaj drugih igric. Ene od njih nikakor nisva mogla dojeti, zato sem se jo lotil nekoliko podrobneje analizirati danes. V angleščini sliši na ime »sprouts«, zato jo bom kar lepo kalkiral v »poganjke«. Izkazalo se je, da je tudi v solo izvedbi precej prijetna za krajšanje časa. Uzrite:

Igra je sila preprosta. Začneš s poljubnim številom pik, nato pa vlečeš črte med njimi in vsakič na novo narisano črto dodaš eno piko. Ko iz neke pike vodijo tri črte, se pika "zapre" in iz nje ni več mogoče risati črt. Tako nadaljuješ, dokler ni igra končana.

Nato sem se kar naenkrat spomnil, da je jutri že ponedeljek, kar bi najbrž pomenilo, da bi bilo dobro skočiti še na univerzo. Po asociacijah mi je prišlo na pamet tudi trivialno dejstvo, da še nisem pregledal urnikov in pravzaprav za noben predmet ne vem, kdaj in kje se začne. Kot študent na izmenjavi pa tu na Švedskem žal nimam stalnega in enotnega urnika, saj sem prijavljen na različne tečaje z vseh mogočih jezikovnih smeri, zato sem moral pregledati urnik vsakega tečaja. Za nameček Švedi urnike tempirajo za vsak teden posebej, kar pomeni, da bom moral tudi jaz vsak teden posebej sestavljati urnike za naprej. Pomislil sem, da bi lahko vse to storil že kar danes, potem pa sem na spletni strani naletel na srhljiv, krvavo obarvan opomin: »Pozor! Urniki se lahko spremenijo!« Bah. Lahko bi pisalo tudi: »ŠVEDSKA PODRUŽNICA FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI – NESTABILNO!«

Druga težava pri takem pokrpanem urniku je seveda dejstvo, da se prej ali slej začne kaj prekrivati. Po možnosti že prvi teden. Uzrite:

Hm. Prekrivanje urnikov, nejasna prihodnost, iskanje referatov po labirintnih hodnikih ... Saj se počutim kot doma.

Post scriptum: Kot je bilo napovedano, je cimra popolnoma razdejala Simobilove klone, in telefon zdaj deluje! Žal je še vedno zaklenjen, ampak vsaj nisem več brez telefonskih stikov. Hvala Ozebkovi, Razdejalki operaterjev.

Kokoš brez dežnika, trgovanje z jajci in nova poznanstva

2011-08-27T21:29:00.003+02:00

Danes je bil dan (do 17:14, ko sem začel pisati ta vpis) že nekoliko bolj socialno obarvan in sem bil deležen celo nekaj neinternetnih človeških stikov. Lahko bi se vse skupaj malo bolje izteklo, če tu v Göteborgu ne bi že cel dan (z občasnimi nanosekundnimi prekinitvami) deževalo. Včeraj je bilo seveda cel dan sonce. K sreči ne lije kot iz škafa, temperatura pa je še vedno 22 stopinj, tako da se najbrž ne bi prehladil, četudi bi bil brez dežnika, a je precej sitno, če v takem vremenu sodeluješ v tekmovanju v orientaciji po mestu za študente na izmenjavi.

Najbolje bo, da grem od začetka: zjutraj sem se zbudil, se najedel in stuširal, nato pa nekaj mencal po sobi in šel pogledat še v kuhinjo, če bo slučajno kdo tam, vendar sem spet (kot že tolikokrat poprej!) naletel na nekaj, kar je bilo bolj podobno mavzoleju kot kuhinji. (Zaradi tišine, ne zaradi razpadajočih trupel, jasno.) Zato sem šel nazaj in nekaj časa brkljal po računalniku. Razmišljal sem, da bi si ob 11.00 pripravil kosilo, vendar sem ga raje preložil na pozneje, saj sem bil od zajtrka še precej sit, ob 13.00 pa bi že moral biti v centru mesta, na zbirnem mestu za tekmovanje.

Odpravim se po ulicah in kmalu zagledam trg, kjer smo bili dogovorjeni. Videti je bil popolnoma prazen. Malo sem bil razočaran, ko pa sem prišel okrog vogala, sem kar naenkrat imel pred sabo celo množico ljudi. Vsi po skupinicah. Mislil sem, da se bomo razvrstili glede na to, kateri tutor nam je bil dodeljen. Očitno ne! Očitno je vse le bolj na hojladri naprej nazaj.

Hm. Kaj pa zdaj. Osamljen fantič iz države, za katero malokdo ve, da obstaja, sredi celega kupa gruč ljudi, ki so se že zlepili skupaj po narodnosti in/ali spolu. Prav, bom pa malo zahinavil, rečem, in začnem nonšalantno prisluškovati prvi skupini, da bi našel jezikovno kombinacijo, ki bi mi čimbolj ustrezala. Avstralci. Čutiti so precej izolacionistični. Gremo dalje. Nizozemci. Zakaj hudiča se nisem bolj učil nizozemsko?! Naprej. Nemci. JOOOOJ. Gledam okrog, če bo kje kaka priložnost, da se kam vključim na malo manj ledolomilski način (preveč sem olikan, saj vem). In kar naenkrat se oglasijo tutorji, da naj se hitro razvrstimo v skupine. In spet kar naenkrat Nemci skupaj, Avstralci skupaj itd. Preden bi me zgrabil napad panike ob bližajoči se izoliranosti, sem stopil k najbližjima dvema dekletoma iz gruče in vprašal, če sem lahko z njimi.

In tako sem spoznal nekaj prijaznih ljudi – Japonko iz okolice Tokia, Nemko, ki je do svojega desetega leta živela v Rusiji (TO!), in Madžarko, ki je bila prav osvežujoče navdušena, da sem iz Slovenije, ob čemer mi je prav malo zaigralo srce. Ostalim sem namreč moral odpredavati klasično slovensko uro geografije.

Na tej točki moram sicer reči, da sem naravnost presunjen nad (ne)manirami francosko govorečih študentov (no, da ne bom delal krivice, ena Britanka je bila še sitnejša). Nihče se ni predstavil, držali pa so se bolj ali manj zase oziroma s tistimi iz lastnega legla. Bah, nič čudnega, da ne maram francoščine. Pa še tako težko jih je razumeti. Človek bi si mislil, da se na televiziji le delajo norca iz francoske angleščine, a žal vse temelji na neizmerno trdni, mračni resnici. Brrr. Lažje razumem Japonce z njihovimi polovičnimi R-ji. (Je pa trajalo pet minut, da mi je kapnilo, kaj mi hoče Japonka povedati z besedo »rür«. KAJ? Rür. Da rür. ... ... AJA! THE RULE!)

Ob tekmovanju smo hodili po mestu in se ustavljali na različnih krajih, kjer so nas čakali švedski študenti. Postavljali so nam vprašanja, na katera smo morali odgovoriti (Niso bila ravno lahka! Še sreča, da znam švedsko. Kako naj bi sicer vedel, čemu je namenjena neka stavba na drugem koncu mesta, ki se ji pravi ... Kako že? Nekaj na »fisk«, v glavnem. Ribja tržnica ali nekaj takega.), ponekod smo skakali v vrečah (ja, v dežju) in zbijali kegle, med hojo po mestu pa smo morali spraševati mimoidoče ljudi, ali bi vzeli jajce, ki smo ga dobili na začetku, in nam v zameno dali nekaj, kar je vredno malo več. Na koncu je vsiljivi Nemki celo uspelo (domnevno) izterjati čokoladico Toblerone v neki trgovini. Sumim namreč, da jo je prej kupila, kot zamenjala. Kdo bi dal čokolado za jajce?!

Na koncu se sicer sploh nismo uvrstili na lestvico, ker nismo prišli niti do vseh kontrolnih točk po mestu. Že prej omenjena naduta Otočanka je namreč začela verižno reakcijo, ko je glasno in nič kaj prikupno izjavila, da se ji ne ljubi več hoditi po dežju (Naslednjič lahko mogoče vzameš s seboj, em, kaj že, DEŽNIK?! Kako je lahko nekdo iz Londona brez dežnika?) in da bi se nekje ustavila na kavi. In tako je večina poslala tekmovanje k vragu, zato smo vstopili v bližnjo kavarno. Nekateri so se precej nažirali, jaz sem pa vzel samo en kanelbulle (ne bom razlagal, saj imate strica Googlea in teto Wikipedijo). Situacija je bila precej smešna. Vsi so naročali v angleščini, jaz pa po švedsko. Pogovor je šel nekako takole:

Jaz: Hej, jag skulle gärna ta en kanelbulle, tack. (Zdravo, en kanelbulle bi, prosim.)
Natakar: Blablabla.
Jaz: Förlåt? (Prosim?)
Natakar: Blablabla.
Jaz: Det förstår jag faktiskt inte. (Nisem razumel.)
Natakar: [se nagne naprej in govori razločno] Vill – du – ha – något – mer? (Bi – še – kaj?)
Jaz: Nej, det går bra, tack. (Ne, v redu je, hvala.)
Natakar računa.
Jaz: Förlåt, jag är inte svensk. (Oprostite, nisem Šved.)
Natakar: [presenečeno] Jaha! (Aja!)

Počasi bom začel razmišljati o karieri infiltratorja.

V glavnem, zdaj sem spet v sobi in se pravkar spravljam k pospravljanju, vendar sem od kosila precej len. Če se mi bo vendarle uspelo zganiti in do konca urediti brlog, bom nemara nekaj slik dodal temu vpisu. Z orientacije jih žal nimam, saj zaradi dežja, tekanja po mestu in medkulturne izmenjave mnenj nisem utegnil napraviti niti ene, čeprav sem prav posebej za to včeraj napolnil baterije fotoaparata. Pa drugič.

Post scriptum: Pa sem le pospravil sobo in naredil slike. Naj vam gre v slast.

Moj novi domek. Bodite pozorni na baziliko in peteršilj iz Nemčije v ozadju. Mami je na vsak način vztrajala, da ju moram imeti.

Drugi kot sobe. Postelja IN fotelj! Saj mi je skoraj nerodno, da živim v tako razsipnem razkošju.

Omara z vsem mogočim. Večinski delež šare na njej zajemajo učbeniki za jezike in nizozemsko-angleško-nizozemski slovar. Na drugem mestu so nonini piškoti v turkizni škatli - vendar precej hitro plahnijo.

Omara s cunjami. To objavljam posebej za Tadejo, da bo videla, koliko čevljev bi lahko imela tukaj.

Lonec rajznfibra*, ščep domotožja in piškoti za popotnico

2011-08-26T22:13:00.000+02:00

*Za tiste, ki ne vedo, kaj to je: rajznfibr – »potovalna vročica« – neprijetni občutki živčnosti in nemira, ki te navdajo pred potovanjem.

Začetek je vedno najtežji, pravijo. To lahko potrdim tudi sam – kar nekaj časa sem mencal, preden sem se spravil k pisanju tega spletnega dnevnika, a je bilo povpraševanja toliko, da preprosto nisem več imel izbire. Poleg tega bom na ta način mnogo lažje obveščal ljudi o tem, kar se mi bo dogajalo.

Za tiste, ki še niste na tekočem: pred nekaj dnevi sem prispel na Švedsko, natančneje v Göteborg (izgovorjava za Nešvede: /jötebôri/). Tu bom nekaj časa na študijski izmenjavi – sprva za pol leta, nato pa najbrž še za pol leta (skupno torej do junija). Še nikoli nisem bil tako dolgo in tako daleč proč od doma, zato sem bil že vsaj dva tedna pred odhodom precej na trnih, k čemur je seveda še dodatno pripomogla neusmiljena birokracija (tako s švedske kot slovenske strani, a po pravici povedano žal bolj z domače!).

Sklepam, da bi bilo vse skupaj precej lažje prenašati, če bi imel v načrtu ostati samo pol leta. Pol leta se sliši precej bolj znosno kot eno leto. Eno leto zveni kot obsodba iz kake stare pravljice, v kateri se na nek bolj ali manj logičen način prepletejo grahi, starec, ki je v resnici zmaj, in, ne vem, kak ježevec ali kaj podobno čudaškega? – »izgnan si za leto in dan, vrnem se čez leto in dan, leto in dan je brez cilja taval po hosti« in tako naprej. No ja, zaenkrat nisem v nobeni hosti, nego praktično v centru drugega največjega mesta na Švedskem, tako da naslednjih treh letnih časov nemara le ne bom preživel povsem brezciljno.

Zadnjih nekaj dni nisem imel skoraj nobenega stika z nikomer, tako da bom na kratko opisal svojo pot sem. Tukaj moram poudariti, da imam res enkratna starša, saj sta me (in vse, kar sem vzel s seboj) v Göteborg pripeljala kar z avtom. In niti prositi mi ju ni bilo treba – kar sama sta se ponudila! Ha! To pa to! Nobenih letal, nobenih vlakov, nobene izgubljene prtljage in zmedenega tavanja po neznanem mestu (imeli smo namreč navigacijski sistem). No ja, morda bi kdo lahko trdil, da zaradi tega nisem doživel pristne izkušnje študentske izmenjave, a po pravici povedano raje preskočim nekaj neprijetnosti. Sploh če sem od rajznfibra že tako na robu z živci!

Pot do sem ni bila nič posebnega. Lahko se pohvalim, da sem videl precej zajeten del avstrijskih, nemških, danskih in švedskih avtocest.

Pogost prizor

No, vmes smo si privoščili nekaj kratkih postankov na počivališčih in prvo noč prespali v prikupnem, precej elegantnem hotelčku na severu Nemčije, kakih 80 km proč od danske meje, naslednji dan pa krenili do trajekta, ki nas je iz Nemčije popeljal na Dansko.

Postanek na Chiemseeju v Nemčiji

Hotel, kjer smo prespali (Bad Schwartau, severna Nemčija)

Večerni razgled iz hotelske sobe

Tam smo se spet nagledali danske prometne infrastrukture, jaz pa sem prav težko verjel, kako lahko razumem ogromno danskih znakov in besedil, ko pa danščino poslušam, slišim samo šumenje. Ghkrlhkhhlahla. Za piko na i je blizu Kopenhagna nekoliko zatajil še navigacijski sistem, tako da smo bili prisiljeni zaviti v center in se nekaj časa vozakati po polnih ulicah ter iskati izhod nazaj na avtocesto, od koder smo krenili na sever in se s trajektom končno prepeljali v Helsingborg na Švedskem.

Hamletov grad v Helsingørju na Danskem

Jaz na trajektu v Helsingborg

Od tam sta nas čakali še dve uri avtoceste. V Göteborg smo prispeli dve minuti pred četrto, zadnji trenutek, preden so zaprli pisarno za študente na izmenjavi, tako da mi je uspelo dobiti ključe do svoje sobe v študentskem domu, kjer smo se nastanili in naslednje tri dni preživeli precej turistično – s pešačenjem po mestu in s fotografiranjem vsega, kar nam je prekrižalo pot. (Slike mesta bom objavil pozneje.)

Eden od prvih obrokov na Švedskem - svinjsko drage testenine z lososom (120 kron oz. dobrih 13 €!)

Zadnja večerja pred odhodom staršev

Preden pozabim – pohvaliti moram tudi svojo nono, ki mi je pred odhodom na precej vroč dan spekla celo škatlo piškotov, da ja ne bom ostal lačen.

Trenutno me sicer malo grize domotožje. Starša sta odšla pred tremi urami, jaz pa tu ne poznam praktično nikogar. Prvih nekaj dni bo najbrž malo »nerodnih«, vendar se naslednji teden tako ali tako že začnejo predavanja na fakulteti in bo – upam – vse lepo in prav.

Do naslednjič lep pozdrav oziroma hej då, pa zdravi mi ostanite!

J.